Z dodatkom pravih zelišč in malo limoninega soka bo ta rižota še kako dobrodošla v vročih poletnih dneh, ko si bomo zaželeli nekaj morskega, osvežilnega in hitro pripravljenega.
Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Vejice bazilike oplaknemo pod tekočo vodo in osušimo. Z vejic potrgamo listke in jih drobno sesekljamo. V kozico vlijemo jušno osnovo in jo na zmerni temperaturi počasi segrejemo. Ko jušna osnova zavre, kozico odstavimo.
Na kuhalnik pristavimo novo kozico, v kateri segrejemo olje in maslo. V kozico dodamo čebulo in jo med mešanjem pražimo toliko časa, da se zmehča. Dodamo riž in ga med mešanjem na hitro popražimo, da postekleni. Nato dodamo česen, vse skupaj dobro premešamo in zalijemo z zajemalko vroče jušne osnove. Dobro premešamo in počakamo, da vsa tekočina povre. Naslednjih 20 minut nadaljujemo z mešanjem rižote in postopnim prilivanjem jušne osnove.
Ko je rižota že lepo kremasta, riž pa še nekoliko čvrst, v rižoto vmešamo sladko smetano. Kozico odstavimo s kuhalnika, pokrijemo in pustimo rižoto počivati 4 minute.
Fileje dimljenega lososa zrežemo na majhne koščke. Pred serviranjem v rižoto vmešamo limonin sok in baziliko. Rižoto po okusu začinimo s soljo in poprom, vendar moramo biti pazljivi, saj bomo rižoti dodali še slane koščke dimljenega lososa.
Rižoto serviramo na krožnike in po vrhu obložimo s koščki dimljenega lososa. Pripravljeno rižoto postrežemo.
Namesto kokošje jušne osnove lahko uporabimo zelenjavno jušno osnovo.
Losos je eden izmed najbogatejših, najokusnejših in lahko dostopnih morskih virov omega-3 maščobnih kislin. Če ga uvrstimo v svojo prehrano dvakrat do trikrat na teden, bi morali doseči najboljše zavarovanje pred številnimi boleznimi, povezanimi s pomanjkanjem uživanja teh za telo bistvenih maščob.
Losos vsebuje tudi veliko vitamina D, ki sicer nastaja ob daljši izpostavljenosti sončnim žarkom. Pozimi, kadar to ni mogoče, pa je prav, da izberemo tako prehrano, ki vsebuje veliko vitamina D. Njegovi bogati prehranski viri so mastne ribe, kot so sardele, sardine, losos, tuna, in obogatena hrana, kot so mlečni izdelki in žita. Vsebujejo ga tudi nekatere gobe, še zlasti šampinjoni. Pomanjkanje tega vitamina lahko namreč povzroči več vrst raka, zlom kolkov zaradi osteoporoze ali sladkorno bolezen tipa 1.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1300.39 KJ | 1901.63 KJ | 15.54 % | 22.73 % |
310.8 kCal | 454.5 kCal | 15.54 % | 22.73 % | |
Beljakovine | 4.44 g | 6.5 g | 8.88 % | 13 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 56.76 g 0.68 g | 83 g 1 g | 21.02 % | 30.74 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.81 g 2.56 g | 8.5 g 3.75 g | 8.3 % 12.8 % | 12.14 % 18.75 % |
Vlaknine | 0.34 g | 0.5 g | 1.36 % | 2 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 19.32 mg | 28.25 mg | ||
Kalij | 104.11 mg | 152.25 mg | ||
Kalcij | 16.07 mg | 23.5 mg | ||
Fosfor | 77.27 mg | 113 mg | ||
Cink | 0.68 mg | 1 mg | ||
Selen | 0.34 mg | 0.5 mg | ||
Vitamin A | 132.15 iu | 193.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 2.56 mg | 3.75 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).