Polnočni mafini so sočni, ker so narejeni iz v polnomastnem mleku namočenih ovsenih kosmičev. Koščki suhega sadja jim dodajo okus, hrustljavost in žvečljivost - a so mafini že tudi brez njih odlični.
Čas namakanja ovsenih kosmičev ni vštet v čas priprave.
Ovsene kosmiče stresemo v srednje veliko skledo in prelijemo z mlekom. Namočene kosmiče čez noč shranimo v hladilniku.
Naslednje jutro vklopimo pečico in jo naravnamo na 175 °C. V veliki skledi zmešamo moko, pecilni prašek, sol in sladkor. V skedo z ovsenimi kosmiči vmešamo jajci in olje. V skledo z moko vlijemo ovseno zmes in vse skupaj na hitro premešamo. Nazadnje v zmes vmešamo še brusnice.
Vdolbinice pekača za mafine namastimo. Vsako vdolbinico do 2/3 napolnimo s testom. Mafine pečemo v ogreti pečici 15 minut. Pečene mafine takoj preložimo na rešetko in nekoliko ohladimo. Še tople razporedimo po servirnem krožniku in postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1315.66 KJ | 1764.94 KJ | 15.72 % | 21.09 % |
314.45 kCal | 421.83 kCal | 15.72 % | 21.09 % | |
Beljakovine | 7.95 g | 10.67 g | 15.9 % | 21.34 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 58.77 g 23.48 g | 78.83 g 31.5 g | 21.77 % | 29.2 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.7 g 2.11 g | 10.33 g 2.83 g | 11 % 10.55 % | 14.76 % 14.15 % |
Vlaknine | 3.98 g | 5.33 g | 15.92 % | 21.32 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.99 mg | 1.33 mg | ||
Magnezij | 52.18 mg | 70 mg | ||
Kalij | 300.53 mg | 403.17 mg | ||
Kalcij | 90.45 mg | 121.33 mg | ||
Fosfor | 277.43 mg | 372.17 mg | ||
Cink | 0.62 mg | 0.83 mg | ||
Selen | 24.23 mg | 32.5 mg | ||
Vitamin A | 164.24 iu | 220.33 iu | ||
Vitamin B1 | 0.12 mg | 0.17 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 0.25 mg | 0.33 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).