Naj vas zapelje kreativnost indijske kuhinje. Pripravite si piščančji kari (orig. curry) in uživajte v grižljajih pikantne, a zdrave hrane.
Piščančje meso dobro operemo, obrišemo in narežemo na manjše koščke. Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Čili očistimo, operemo in zrežemo na majhne koščke. Operemo vejici koriandra in z vejic potrgamo listke.
Na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri segrejemo olje. Na njem popražimo čebulo, česen, čili in ingver. Dodamo kumino, kardamom, koriander in kurkumo ter med mešanjem pražimo približno tri minute.
Nato dodamo piščančje meso in ga z vseh strani dobro popečemo. Prilijemo kokosovo mleko, dodamo karijeve liste ter na šibkem ognju kuhamo deset minut, da se meso zmehča. Po okusu solimo.
Pripravljen kari okrasimo s svežimi listi koriandra. Serviramo v skodelice in postrežemo skupaj z rižem.
Kari lahko pripravimo tudi v voku, olje pa lahko nadomestimo s kokosovo maščobo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 684.67 KJ | 1623.39 KJ | 8.18 % | 19.4 % |
163.64 kCal | 388 kCal | 8.18 % | 19.4 % | |
Beljakovine | 11.6 g | 27.5 g | 23.2 % | 55 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 8.54 g 1.37 g | 20.25 g 3.25 g | 3.16 % | 7.5 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.54 g 1.58 g | 20.25 g 3.75 g | 12.2 % 7.9 % | 28.93 % 18.75 % |
Vlaknine | 2.21 g | 5.25 g | 8.84 % | 21 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 1.9 mg | 4.5 mg | ||
Magnezij | 38.7 mg | 91.75 mg | ||
Kalij | 319.06 mg | 756.5 mg | ||
Kalcij | 50.19 mg | 119 mg | ||
Fosfor | 132.43 mg | 314 mg | ||
Cink | 0.21 mg | 0.5 mg | ||
Selen | 10.75 mg | 25.5 mg | ||
Vitamin A | 188.21 iu | 446.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 16.45 mg | 39 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).