"Na brie-ti picek" je zanimiva predjed, ki jo je Sašo Papp pripravil v oddaji Skriti šef. Jed je sestavljena iz z briejem obloženih začinjenih piščančjih prsi, pečenih v pivu in postreženih na posteljici iz regrata.
V stekleno posodo za pečenje natočimo malo piva. Piščančje prsi prerežemo najprej na polovico, potem pa še na pol (da kosi niso preveliki, saj gre za predjed). Kose piščančjega mesa natremo s soljo, poprom, rožmarinom, olivnim oljem in česnom (zmes si lahko vnaprej pripravimo v skledici). Začinjene kose položimo v posodo za pečenje in potisnemo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija, za 35 do 40 minut.
Brie narežemo na kolobarje. Pekač vzamemo iz pečice in pečene kose piščanca obložimo s kolobarji sira. Piščančje prsi pečemo v ogreti pečici še 5 minut, da se brie lepo raztopi.
Jed serviramo na posteljici iz regrata ter okrasimo z balzamično redukcijo.
Jed lahko postrežemo tudi z zelenim pestom.
Namesto regrata lahko uporabimo rukolo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 563.33 KJ | 1006.25 KJ | 6.73 % | 12.03 % |
134.64 kCal | 240.5 kCal | 6.73 % | 12.03 % | |
Beljakovine | 14 g | 25 g | 28 % | 50 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 1.26 g 0 g | 2.25 g 0 g | 0.47 % | 0.83 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.3 g 1.4 g | 11.25 g 2.5 g | 9 % 7 % | 16.07 % 12.5 % |
Vlaknine | 0.14 g | 0.25 g | 0.56 % | 1 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 20.15 mg | 36 mg | ||
Kalij | 171.45 mg | 306.25 mg | ||
Kalcij | 12.46 mg | 22.25 mg | ||
Fosfor | 127.36 mg | 227.5 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 11.2 mg | 20 mg | ||
Vitamin A | 61.02 iu | 109 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0.14 mg | 0.25 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).