Čemaž in pinjole izvrstno popestrijo pire krompir. Postrezite nekaj drugačnega in zelo okusnega.
Krompir olupimo in narežemo na manjše kose. Na kuhalnik pristavimo kozico z 1,5 litra vode in vanjo stresemo 0,5 žličke soli. Dodamo kose krompirja in napol pokrito kuhamo približno 15 minut.
Medtem v posebni ponvici brez dodane maščobe na hitro prepražimo pinjole, da zlato porjavijo. Čemaž temeljito operemo, očistimo, mu odstranimo peclje in ga grobo nasekljamo. Nato čemaž, ohlajene pinjole, parmezan in olje v mešalniku obdelamo v gladko pasto, ki jo po okusu osolimo in popopramo.
Ko je krompir skuhan, mu odvzamemo 4 žlice vode in jih dodamo pestu. Preostalo tekočino dobro odcedimo, krompir pa s stiskalnico stisnemo v posebno kozico. Na kuhalnik pristavimo manjši lonec, v katerem segrejemo mleko, ki ga primešamo krompirju. Pire začinimo z muškatnim oreščkom in po okusu osolimo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 595.72 KJ | 1766.69 KJ | 7.12 % | 21.11 % |
| 142.38 kCal | 422.25 kCal | 7.12 % | 21.11 % | |
| Beljakovine | 2.36 g | 7 g | 4.72 % | 14 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 14.75 g 0.84 g | 43.75 g 2.5 g | 5.46 % | 16.2 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.76 g 1.26 g | 23 g 3.75 g | 11.09 % 6.3 % | 32.86 % 18.75 % |
| Vlaknine | 2.11 g | 6.25 g | 8.44 % | 25 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.08 mg | 0.25 mg | ||
| Magnezij | 27.99 mg | 83 mg | ||
| Kalij | 387.02 mg | 1147.75 mg | ||
| Kalcij | 44.34 mg | 131.5 mg | ||
| Fosfor | 78.82 mg | 233.75 mg | ||
| Cink | 0.08 mg | 0.25 mg | ||
| Selen | 1.01 mg | 3 mg | ||
| Vitamin A | 30.85 iu | 91.5 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 17.28 mg | 51.25 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
