Pečeni češnjevi paradižniki z malo česna, olivnega olja in balzamičnega kisa.
Pečico nastavimo na 200 stopinj Celzija. Češnjeve paradižnike previdno operemo in osušimo s papirnato brisačo, česnove stroke pa olupimo. V manjši okrogel ognjevaren pekač vlijemo olivno olje in razporedimo češnjeve paradižnike ter česnove stroke. Vse skupaj potisnemo v pečico za 15 minut.
Ko se paradižnik zguba, vzamemo pekač iz pečice, vse skupaj prelijemo z žlico balzamičnega kisa in posolimo. Premešamo in serviramo kot prilogo.
Pečen paradižnik se odlično prilega mesnim jedem.
Po paradižniku lahko posujemo tudi svežo baziliko, peteršilj, origano ...
Česen se večinoma zaradi svojega ostrega in specifičnega okusa in vonja v kulinariki uporablja kot začimba. Uporabljamo ga tudi v medicini, saj velja za naravni antibiotik, preprečeval pa naj bi tudi različna obolenja. Shranjujemo ga pri sobni temperaturi 18 °C in v suhem prostoru.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 145.44 KJ | 765.67 KJ | 1.74 % | 9.15 % |
| 34.76 kCal | 183 kCal | 1.74 % | 9.15 % | |
| Beljakovine | 0.19 g | 1 g | 0.38 % | 2 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 3.94 g 1.9 g | 20.75 g 10 g | 1.46 % | 7.69 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.42 g 0.14 g | 7.5 g 0.75 g | 2.03 % 0.7 % | 10.71 % 3.75 % |
| Vlaknine | 1 g | 5.25 g | 4 % | 21 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 11.3 mg | 59.5 mg | ||
| Kalij | 238.75 mg | 1257 mg | ||
| Kalcij | 15.67 mg | 82.5 mg | ||
| Fosfor | 28.02 mg | 147.5 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0.47 mg | 2.5 mg | ||
| Vitamin A | 791.36 iu | 4166.5 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 13.39 mg | 70.5 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
