Zanimivo začinjene palačinke. V testo zamešamo nekaj žlic zmiksane hokaido buče, ki palačinke obarva z živo in toplo rumeno barvo.
Bučo operemo pod tekočo vodo, jo obrišemo in drobno naribamo ali zmiksamo. V manjši skledi stepemo jajce, nato pa primešamo še bučo in vanilijev ekstrakt. V drugi, večji skledi zmešamo moko, koruzni škrob, sladkor, pecilni prašek, sol in začimbe. Primešamo jajčno zmes. Postopoma med mešanjem prilijemo mleko in mešamo, dokler testo ni enakomerno in gladko.
Ponev segrejemo in vanjo dodamo olje. Počakamo, da se segreje.
V ponev zlijemo toliko testa, da lahko naredimo palačinke s premerom 10 cm. Ko se začnejo na palačinki delati mehurčki, jo obrnemo. Druga stran bo pečena hitreje kot prva, zato ves čas pazimo, da se palačinke ne zažgejo. Pečemo postopoma, po nekaj palačink hkrati, odvisno od velikosti ponve.
Palačinke razporedimo na krožnike in jih postrežemo z marmelado in ingverjevim čajem.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 826.47 KJ | 837.85 KJ | 9.88 % | 10.01 % |
197.53 kCal | 200.25 kCal | 9.88 % | 10.01 % | |
Beljakovine | 5.92 g | 6 g | 11.84 % | 12 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 35.76 g 3.45 g | 36.25 g 3.5 g | 13.24 % | 13.43 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.73 g 0.49 g | 1.75 g 0.5 g | 2.47 % 2.45 % | 2.5 % 2.5 % |
Vlaknine | 0.99 g | 1 g | 3.96 % | 4 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 16.52 mg | 16.75 mg | ||
Kalij | 315.66 mg | 320 mg | ||
Kalcij | 78.67 mg | 79.75 mg | ||
Fosfor | 163.01 mg | 165.25 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 19.48 mg | 19.75 mg | ||
Vitamin A | 599.51 iu | 607.75 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 4.44 mg | 4.5 mg | ||
Vitamin D | 0.25 mg | 0.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).