V večji kozici zavremo 8 dl osoljene vode. V vrel krop stresemo riž, kozico pokrijemo in riž počasi kuhamo 15 do 20 minut. Ko je riž kuhan, kozico odstavimo.
Kuhan riž stresemo v skledo in s kuhalnico nekoliko razpostremo, da se ohladi. Korenček in čebulo očistimo, operemo in zelo na drobno nasekljamo. Na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri segrejemo olje. Na njem približno 5 minut dušimo čebulo in korenček. Med dušenjem zelenjavo večkrat pomešamo. Podušeno zelenjavo stresemo v skledo z rižem. Sestavine po okusu posolimo in dobro premešamo.
V skledo dodamo jajci in nariban parmezan ter vse skupaj dobro premešamo (lahko tudi pregnetemo). V posebno skledo vsujemo drobtine. Iz mase z navlaženimi rokami oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v drobtinah.
Na kuhalnik pristavimo globoko ponev, v kateri segrejemo olje. Plast olja naj sega vsaj 3 cm visoko. V segretem olju po obrokih ocvremo kroglice, da dobijo zlatorjavo barvo. Med cvrenjem jih s kuhalnico večkrat premešamo, da se enakomerno ocvrejo. S penovko jih poberemo iz olja in razporedimo na papirnate brisačke, da vpijejo odvečno maščobo.
Riževe kroglice serviramo na krožnike in ponudimo kot prilogo.
Temperaturo olja za cvrenje preverimo tako, da vanj spustimo riževo zrno. Če se zrno potopi in takoj nato spet dvigne, je temperatura olja idealna. Če ostane na dnu, je olje še prehladno, če plava na površju, je prevroče in lahko jed pokvari.
Cvremo v veliki količini maščobe. Živilo mora v njej plavati. Za cvrenje uporabljamo maščobe, ki ne vsebujejo vode, kot na primer kokosova maščoba ali dobro olje.
Riž cenijo tako v dietni prehrani kot v kulinariki. Je lahko prebavljiv, hitro dovaja energijo, dobro deluje na črevesno floro in ne povzroča alergij. Ker pri kuhanju žejno vpija vodo, je dober nosilec okusov in dodatkov. Rjavi ali integrirani riž je rdečkaste barve in zadrži del naravnega bogastva, in sicer ovojnico in kalček, zato vsebuje več zaščitnih snovi. Rjavi riž vsebuje 3,5-krat več magnezija, štirikrat več vitamina B1 in vlaknin, petkrat več nikotinske kisline in 1,6-krat več folne kisline kot beli riž. Rjavi riž je tudi idealno in popolno živilo makrobiotične kuhinje, saj vsebuje 5 delov kalija (jin) in en del natrija (jang).
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1147.34 KJ | 2474.84 KJ | 13.71 % | 29.58 % |
274.22 kcal | 591.5 kcal | 13.71 % | 29.58 % | |
Beljakovine | 8.58 g | 18.5 g | 17.16 % | 37 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 44.27 g 1.27 g | 95.5 g 2.75 g | 16.4 % | 35.37 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.45 g 1.51 g | 11.75 g 3.25 g | 7.79 % 7.55 % | 16.79 % 16.25 % |
Vlaknine | 1.97 g | 4.25 g | 7.88 % | 17 % |
Folna kislina | 8.46 g | 18.25 g | ||
Železo | 0.93 mg | 2 mg | ||
Magnezij | 77.54 mg | 167.25 mg | ||
Kalij | 213.38 mg | 460.25 mg | ||
Kalcij | 121 mg | 261 mg | ||
Fosfor | 220.21 mg | 475 mg | ||
Cink | 1.16 mg | 2.5 mg | ||
Selen | 8.69 mg | 18.75 mg | ||
Vitamin A | 1299.61 iu | 2803.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 1.16 mg | 2.5 mg | ||
Vitamin D | 0.23 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kcal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).