Kaj če bi tokrat njoke oblili z omako, ki jo zaokroža aromatičen žajbljev okus.
Na kuhalnik pristavimo lonec, v katerega natočimo približno pol litra vode. Vodo osolimo in počakamo, da zavre. Nato v lonec stresemo njoke in jih kuhamo tako dolgo, kot je označeno na embalaži.
Medtem žajbljeve lističe operemo, osušimo in grobo nasekljamo, prihranimo nekaj celih lističev. Na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri razpustimo maslo, primešamo žajbelj in ga pražimo približno eno minuto, da lepo zadiši. Nato v ponev vmešamo še preostale lističe žajblja, premešamo in odstavimo.
Ko so njoki kuhani, jih dobro odcedimo. Serviramo jih v globoke krožnike, prelijemo z žajbljevim maslom in potresemo s parmezanom. Ponudimo gostom.
Krompirjeve njoke lahko pripravimo tudi sami.
Omaki lahko dodamo tudi rezine pršuta, ki jih narežemo na tanke trakove in prepražimo skupaj z žajbljem.
Za njoke velja, da so kuhani takrat, ko priplavajo na površje.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1932.09 KJ | 1251.02 KJ | 23.09 % | 14.95 % |
461.78 kCal | 299 kCal | 23.09 % | 14.95 % | |
Beljakovine | 15.44 g | 10 g | 30.88 % | 20 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 24.32 g 0.39 g | 15.75 g 0.25 g | 9.01 % | 5.83 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 36.29 g 22.39 g | 23.5 g 14.5 g | 51.84 % 111.95 % | 33.57 % 72.5 % |
Vlaknine | 15.44 g | 10 g | 61.76 % | 40 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 10.81 mg | 7 mg | ||
Magnezij | 177.22 mg | 114.75 mg | ||
Kalij | 458.69 mg | 297 mg | ||
Kalcij | 987.26 mg | 639.25 mg | ||
Fosfor | 267.18 mg | 173 mg | ||
Cink | 2.32 mg | 1.5 mg | ||
Selen | 6.18 mg | 4 mg | ||
Vitamin A | 3268.73 iu | 2116.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 12.36 mg | 8 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).