Preizkusite recept in se prepustite čudovitemu okusu.
Jajci skuhamo do trdega, ju ohladimo, olupimo in narežemo na četrtinke. Tunino odcedimo iz z vilicami razdrobimo na manjše kose. Temeljito operemo šopek peteršilja in ga na drobno nasekljamo. Na kuhalnik pristavimo večjo kozico, v katero damo olje, polovico nasekljanega peteršilja, cela stroka česna in tuno. Nad šibkim ognjem dušimo približno 7 minut. Po okusu osolimo in popopramo.
Medtem na kuhalnik pristavimo lonec z litrom osoljene vode. Počakamo, da zavre, nato pa vanjo stresemo testenine in jih kuhamo natanko toliko časa, kot je označeno na embalaži. Kuhane testenine dobro odcedimo, premešamo s pripravljeno omako in potresemo s sveže nasekljanim peteršiljem. Iz kozice odstranimo cele česnove stroke. Nato makarone serviramo v krožnike, okrasimo z jajčnimi krhlji in postrežemo gostom.
Omaki lahko dodamo tudi 4 jedilne žlice smetane.
Tuna ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo. Sodi med zdravo hrano, ker predstavlja bogat naravni vir kalcija in omega 3 maščobnih kislin ter vsebuje mnogo zdravju pomembnih vitaminov (B, D in E) in mineralov. Prisotnost omega 3 maščobnih kislin zmanjšuje verjetnost nastanka srčnožilnih obolenj, saj ugodno vplivajo na nenevaren in koristen holesterol. Tuna je manj kalorična in lažje prebavljiva , zato se pogosto znajde na jedilnikih različnih diet.
Jajca so pravo skladišče vitaminov, pravzaprav je edini vitamin, ki ga v jajcih ni, vitamin C. Poleg tega so bogata z minerali, železom, cinkom, kalcijem, selenom in jodom. So en najbogatejših virov proteinov. Dobra so za vid in možgane, saj povečujejo sposobnost pomnjenja in kognitivnih operacij. Vendar pa se v rumenjaku nahaja holesterol, ki ga je v enem jajcu okrog 200mg. Problematična zna biti tudi okužba s salmonelo, ki se nahaja v surovih jajcih. Znanstveniki ocenjujejo, da eno jajce od 20.000 jajc vsebuje bakterijo salmonele. Zaradi tega moramo biti previdni pri uživanju surovih jajc.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 993.45 KJ | 2985.28 KJ | 11.87 % | 35.68 % |
| 237.44 kCal | 713.5 kCal | 11.87 % | 35.68 % | |
| Beljakovine | 17.22 g | 51.75 g | 34.44 % | 103.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 25.04 g 0.67 g | 75.25 g 2 g | 9.27 % | 27.87 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.32 g 1.08 g | 19 g 3.25 g | 9.03 % 5.4 % | 27.14 % 16.25 % |
| Vlaknine | 1 g | 3 g | 4 % | 12 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.42 mg | 1.25 mg | ||
| Magnezij | 34.69 mg | 104.25 mg | ||
| Kalij | 310.48 mg | 933 mg | ||
| Kalcij | 28.7 mg | 86.25 mg | ||
| Fosfor | 166.97 mg | 501.75 mg | ||
| Cink | 0.42 mg | 1.25 mg | ||
| Selen | 42.6 mg | 128 mg | ||
| Vitamin A | 180.45 iu | 542.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 2.5 mg | 7.5 mg | ||
| Vitamin D | 0.17 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
