Čeprav so majhne, vam bodo te puhaste palačinke zagotovo še dolgo časa ostale v spominu. Kombinacija črnega ribeza in svežih sivkinih cvetov je namreč tako posebna in neobičajna, da jo boste zagotovo še večkrat uporabili pri pripravi sladic.
Sestavine zadoščajo za pripravo 8 palačink premera 10 cm.
Na kuhalnik pristavimo manjšo kozico z maslom in ga na nizki temperaturi počasi stopimo. Kozico s stopljenim maslom odstavimo.
V skledi zmešamo moko, pecilni prašek, sol in sladkor. V drugi skledi z ročno metlico stepemo jajce in med mešanjem počasi prilijemo mleko in stopljeno maslo. Vse skupaj dobro premešamo, da dobimo enotno zmes. V sredini suhih sestavin naredimo jamico, v katero vlijemo jajčno zmes. Mešamo toliko časa, da dobimo enotno testo brez grudic. Testo pustimo počivati 30 minut. Jagode črnega ribeza po potrebi operemo in dobro odcedimo.
Na kuhalnik pristavimo ponev in jo segrejemo. Na segreto ponev položimo košček masla in počakamo, da se stopi. Ponev obračamo, da se enakomerno namasti. S pomočjo zajemalke v ponev vlijemo približno 60 ml testa, če je ponev dovolj velika, vlijemo zmes za dve palačinki. Iz testa oblikujemo manjšo palačinko s premerom 10 cm. Po palačinki posujemo jagode črnega ribeza in sivkine cvetove. Po približno 3 minutah se dno palačinke zlato rjavo zapeče, na zgornji strani pa se začnejo pojavljati mehurčki. Palačinko obrnemo s pomočjo lopatice. Zapečemo jo še na drugi strani, kar traja 2 minuti. Na enak način spečemo vseh 8 palačink. Pečene palačinke shranimo na segretem krožniku, ki ga pokrijemo.
Ko spečemo vse palačinke, jih položimo na servirni krožnik, potrosimo s sladkorjem v prahu in takoj postrežemo.
Sveža sivka ima nekoliko intenzivnejši vonj in okus, zato moramo biti previdni, da je ne dodamo preveč. Namesto svežih cvetov lahko uporabimo posušene cvetove.
Od velikosti ponve je odvisno, koliko palačink bomo hkrati spekli.
Vse vrste ribeza, zlasti pa črni ribez, so bogate z vitaminom C. Črni ribez se uporablja pri izdelavi krepčilnih pijač, pastil zoper vneto grlo in drugih sredstev, ki naj bi odvrnila prehlad. Raste po vsej Evropi, tudi visoko na severu, celo v Sibiriji. Priljubil se je šele v šestnajstem stoletju, ko so ga spoštovali zaradi njegovih zdravilnih lastnosti.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1058.47 KJ | 1146.42 KJ | 12.65 % | 13.7 % |
| 252.98 kCal | 274 kCal | 12.65 % | 13.7 % | |
| Beljakovine | 5.08 g | 5.5 g | 10.16 % | 11 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 36.24 g 8.08 g | 39.25 g 8.75 g | 13.42 % | 14.54 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.77 g 5.08 g | 9.5 g 5.5 g | 12.53 % 25.4 % | 13.57 % 27.5 % |
| Vlaknine | 0.46 g | 0.5 g | 1.84 % | 2 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.46 mg | 0.5 mg | ||
| Magnezij | 16.85 mg | 18.25 mg | ||
| Kalij | 284.37 mg | 308 mg | ||
| Kalcij | 84.25 mg | 91.25 mg | ||
| Fosfor | 165.73 mg | 179.5 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 14.54 mg | 15.75 mg | ||
| Vitamin A | 397.47 iu | 430.5 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 62.55 mg | 67.75 mg | ||
| Vitamin D | 0.23 mg | 0.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
