Sveže obran stročji fižol je nekaj najbolj sladkega in čvrstega, kar se najde na vrtu. Ne mučimo ga z dolgim kuhanjem, v sezoni naj nas raje razveselil s svojo svežino. Je imenitna priloga k številnim mesnim in ribjim jedem, saj je nevsiljivega okusa, pa tudi čudovito uravnoteži obrok z dobro mero vlaknin. Nad njim so nadušeni tudi otroci, predvsem majhnim je v užitek, saj ga primejo kar v roke in veselo pozobajo.
Lososovemu fileju odrežemo kožo in ga narežemo na štiri enako velike kose. Stročji fižol očistimo (odrežemo mu peclje in morebitne nitke), operemo in odcedimo. Mlad česen očistimo in drobno nasekljamo.
Na kuhalnik pristavimo kozico z vodo, kjer bomo kuhali stročji fižol. Čim voda zavre, dodamo fižol. Kuhamo ga samo deset minut - naj ostane še čvrst na ugriz.
Medtem na kuhalnik pristavimo ponev. Lososove fileje premažemo z oljem in solimo, nato pa položimo v vročo, suho ponev. Ko se file lepo zapeče na eni strani ( po 2 - 3 minutah), ga obrnemo in zapečemo še na drugi strani. Nič hudega, če je v sredini še nekoliko surov, tako je še boljši in sočnejši.
V kozico vlijemo tanko plast oljčnega olja in dodamo drobno nasekljan mlad česen. Čim česen zacvrči, dodamo kuhan in odcejen stročji fižol, na hitro premešamo in začinimo z žličko masla.
Losos je eden izmed najbogatejših, najokusnejših in lahko dostopnih morskih virov omega-3 maščobnih kislin. Če ga uvrstimo v svojo prehrano dvakrat do trikrat na teden, bi morali doseči najboljše zavarovanje pred številnimi boleznimi, povezanimi s pomanjkanjem uživanja teh za telo bistvenih maščob. Losos vsebuje tudi veliko vitamina D, ki sicer nastaja ob daljši izpostavljenosti sončnim žarkom. Pozimi, ko to ni mogoče, je prav, da izberemo tako prehrano, ki vsebuje veliko vitamina D. Njegovi bogati prehranski viri so mastne ribe, kot so sardele, sardine, losos, tuna in obogatena hrana, kot so mlečni izdelki in žitarice. Vsebujejo ga tudi nekatere gobe, še zlasti šampinjoni. Pomanjkanje tega vitamina lahko namreč povzroči več vrst raka, zlom kolka zaradi osteoporoze ali sladkorno bolezen tipa 1.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 498.11 KJ | 1255.2 KJ | 5.95 % | 15 % |
| 119.05 kCal | 300 kCal | 5.95 % | 15 % | |
| Beljakovine | 11.9 g | 30 g | 23.8 % | 60 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 3.47 g 0 g | 8.75 g 0 g | 1.29 % | 3.24 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.95 g 0.99 g | 15 g 2.5 g | 8.5 % 4.95 % | 21.43 % 12.5 % |
| Vlaknine | 1.49 g | 3.75 g | 5.96 % | 15 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.5 mg | 1.25 mg | ||
| Magnezij | 26.79 mg | 67.5 mg | ||
| Kalij | 297.12 mg | 748.75 mg | ||
| Kalcij | 45.73 mg | 115.25 mg | ||
| Fosfor | 152.78 mg | 385 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 14.88 mg | 37.5 mg | ||
| Vitamin A | 73.91 iu | 186.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 7.94 mg | 20 mg | ||
| Vitamin D | 0.5 mg | 1.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
