Naj bo nedeljsko, božično ali romantično kosilo - v slastno hrustljavo zeliščno skorjico odeti pečeni kosi lososa so vedno dobra izbira. Ribje meso je mehko in sočno, za poseben okus pa poskrbi mešanica kremnega sirčka, česna in limonine lupinice, s katero ribje kose pred peko premažemo.
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Kose lososovega fileja operemo pod tekočo vodo in dobro osušimo s papirnatimi brisačkami. S prsti gremo čez ribje meso in s pinceto odstranimo morebitne koščice. Kose na obeh straneh rahlo začinimo s poprom in soljo.
Česen olupimo in ga v terilniku skupaj s ščepcem soli stremo v gladko pasto. Pasto zmešamo s kremnim sirčkom in naribano limonino lupinico. Izbrana zelišča po potrebi oplaknemo pod tekočo vodo, dobro osušimo in drobno sesekljamo. Sesekljana zelišča zmešamo z drobtinami in naribanim parmezanom.
Plitek pekač dobro namastimo z oljem in po njem razporedimo začinjene kose lososovega fileja. Po vrhu jih najprej premažemo z zmesjo česna in kremnega sirčka, nato pa obložimo še z začinjenimi drobtinami. Pekač za 15 minut potisnemo v ogreto pečico, da se ribje meso in zeliščna skorjica lepo zapečejo.
Pri soljenju ribe moramo biti zelo pazljivi in zmerni, saj so slani tudi ostali dodatki, ki jih kasneje dodamo (kremni sirček, nariban parmezan).
Losos je eden izmed najbogatejših, najokusnejših in lahko dostopnih morskih virov omega-3 maščobnih kislin. Če ga uvrstimo v svojo prehrano dvakrat do trikrat na teden, bi morali doseči najboljše zavarovanje pred številnimi boleznimi, povezanimi s pomanjkanjem uživanja teh za telo bistvenih maščob. Losos vsebuje tudi veliko vitamina D, ki sicer nastaja ob daljši izpostavljenosti sončnim žarkom. Pozimi, ko to ni mogoče, pa je prav, da izberemo tako prehrano, ki vsebuje veliko vitamina D. Njegovi bogati prehranski viri so mastne ribe, kot so sardele, sardine, losos, tuna in obogatena hrana, kot so mlečni izdelki in žitarice. Vsebujejo ga tudi nekatere gobe, še zlasti šampinjoni. Pomanjkanje tega vitamina lahko namreč povzroči več vrst raka, zlom kolka zaradi osteoporoze ali sladkorno bolezen tipa 1.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 973.83 KJ | 1853.51 KJ | 11.64 % | 22.15 % |
232.75 kCal | 443 kCal | 11.64 % | 22.15 % | |
Beljakovine | 19.96 g | 38 g | 39.92 % | 76 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 2.63 g 0.44 g | 5 g 0.83 g | 0.97 % | 1.85 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 14.71 g 4.47 g | 28 g 8.5 g | 21.01 % 22.35 % | 40 % 42.5 % |
Vlaknine | 0.09 g | 0.17 g | 0.36 % | 0.68 % |
Folna kislina | 2.1 g | 4 g | ||
Železo | 0.09 mg | 0.17 mg | ||
Magnezij | 27.23 mg | 51.83 mg | ||
Kalij | 342.38 mg | 651.67 mg | ||
Kalcij | 94.83 mg | 180.5 mg | ||
Fosfor | 252.19 mg | 480 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 25.04 mg | 47.67 mg | ||
Vitamin A | 323.82 iu | 616.33 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0.7 mg | 1.33 mg | ||
Vitamin D | 0.79 mg | 1.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).