Starodavna sladica, ki je nekoč veljala kot zdravilo za prehlad. Ni potrebno, da ste prehlajeni, saj se v vsakem primeru lahko sladkate z njo.
Najprej zelo na drobno nastrgamo lupinici obeh limon, nato pa iztisnemo njun sok. Na kuhalnik pristavimo globljo kozico, v katero vlijemo smetano. Dodamo sladkor in počasi segrevamo in mešamo, dokler se sladkor ne stopi. Med stalnim mešanjem zavremo, dodamo limonin sok in lupinico ter na zmernem ognju kuhamo še nadaljnje 3 minute, da se zmes zgosti.
Maso vlijemo v štiri keramične skodelice (steklene kozarce), ki jih za pol ure postavimo v hladilnik. Sladico po želji okrasimo s svežim metinim ali melisinim listom.
Uporabimo neškropljeno biolimono.
Poleg se priležejo masleni piškoti.
Najbolje je, če uporabljamo biolimone, katerih lupina ni obdelana s škropivi. Če biolimon nimamo na voljo, limono za nekaj minut potopimo v vrelo vodo in dobro obrišemo, da odstranimo vosek, v katerem se nahajajo strupi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1615.44 KJ | 709.19 KJ | 19.31 % | 8.48 % |
| 386.1 kCal | 169.5 kCal | 19.31 % | 8.48 % | |
| Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 98.52 g 98.52 g | 43.25 g 43.25 g | 36.49 % | 16.02 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 0 mg | 0 mg | ||
| Kalij | 1.71 mg | 0.75 mg | ||
| Kalcij | 0.57 mg | 0.25 mg | ||
| Fosfor | 0 mg | 0 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 1.71 iu | 0.75 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
