Kutinov sir (tudi kutinov žele) je stara sladica, ki so jo pripravljale že naše babice. Kutine najprej kuhamo, da se zmehčajo, nato pa jih zmiksamo in s sladkorjem kuhamo še toliko časa, da dobimo gost žele. Žele namažemo na pekač in več tednov sušimo, da se strdi. Posušenega narežemo na poljubno velike koščke, ki jih povaljamo v sladkorju ali potrosimo s sladkorjem v prahu.
Čas sušenja kutinovega želeja ni vštet v čas priprave.
Kutine operemo in dobro obrišemo s kuhinjsko brisačko, da odstranimo dlačice, ki se nahajajo na površini. Razrežemo jih na četrtine in odstranimo peclje in pečišča.
Kose kutin stresemo v večji lonec, v katerega prilijemo še približno 1,5 dl vode in dodamo nekaj kosov limonine kupinice. Kutine na zmerni temperaturi kuhamo toliko časa, da se zmehčajo.
Kuhane kutine gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom (pazimo, da odstranimo limonino lupinico). Dodamo sladkor in limonin sok ter med mešanjem zavremo. Ko zmes zavre, jo na nizki temperaturi med občasnim mešanjem kuhamo še približno 1 uro.
Ko se kutinov žele zgosti in začne prijemati lonca, lonec odstavimo. Nizek pekač obložimo s papirjem za peko. V pripravljen pekač stresemo kutinov žele in ga enakomerno razmažemo, da dobimo 0,5 do 1 cm debelo plast.
Pekač pokrijemo s kosom papirja za peko in pustimo, da se kutinov žele na toplem in suhem mestu suši 14 dni. Kutinov žele v pekaču nato obrnemo in pokrito sušimo še 10 do 14 dni.
Posušen žele narežemo na majhne kose, ki jih povaljamo v sladkorju in shranimo v neprodušno posodo. Med posamezne plasti kutinovega sira položimo papir za peko.
Kutine morajo biti dobro uležane.
Če želimo skrajšati čas sušenja, lahko kutinov žele posušimo v pečici, ogreti na 70 stopinj Celzija. Sušimo ga približno 2 uri oziroma toliko časa, da na otip ni več lepljiv.
Kutinov žele naj se suši na suhem mestu, najbolje v bližini peči ali nad hladilnikom, kjer je stalen dotok toplega zraka.
Iz kutinovega želeja lahko z modelčki izrežemo poljubne oblike in tako dobimo kutinove rožice, zvezdice, srčke ipd.
Plodovi kutine vsebujejo veliko pektina in vitamina C, ki nam pomagata, da ohranimo zdravje v hladnih jesenskih in zimskih dneh ter se ubranimo prehladov in črevesnih obolenj.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 238.49 KJ | 238.49 KJ | 2.85 % | 2.85 % |
57 kCal | 57 kCal | 2.85 % | 2.85 % | |
Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 15 g 0 g | 15 g 0 g | 5.56 % | 5.56 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
Vlaknine | 1 g | 1 g | 4 % | 4 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 8 mg | 8 mg | ||
Kalij | 197 mg | 197 mg | ||
Kalcij | 11 mg | 11 mg | ||
Fosfor | 17 mg | 17 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin A | 40 iu | 40 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 15 mg | 15 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).