Bučkina juha s sirovim narastkom je prva predjed, ki jo je v oddaji Skriti šef pripravil Denis Oštir. Jed je hudomušno poimenoval kar "juha iz novinarskih bučk".
Bučkina kremna juha: Čebulo nasekljamo in prepražimo na olju in maslu. Neolupljene bučke grobo naribamo in dodamo k prepraženi čebuli. Ko se bučke zmehčajo, prilijemo jušno osnovo in smetano ter začinimo s poprom in soljo. S paličnm mešalnikom zmiksamo v gosto juho.
Sirov narastek: Skuto zmešamo v gladko zmes ter dodamo rumenjake. Nato dodamo še 3/4 drobtin. Na koncu v zmes nežno vmešamo beljakov sneg. Modelčke namastimo ter potresemo s preostalimi drobtinami. Modelčke do 3/4 napolnimo z maso. Pečemo pri 160 stopinjah Celzija 25 minut.
Jed serviramo v globoke krožnike. V krožnike vlijemo malo juhe, nato pa dodamo še pečene narastke. Pripravljeno jed postrežemo.
Jed obogatimo z dodatkom smetanovega hrena in naribanega sira (staran tolminec, domač ovčji sir).
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 238.53 KJ | 232.92 KJ | 2.85 % | 2.78 % |
57.01 kCal | 55.67 kCal | 2.85 % | 2.78 % | |
Beljakovine | 1.71 g | 1.67 g | 3.42 % | 3.34 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 3.76 g 0.68 g | 3.67 g 0.67 g | 1.39 % | 1.36 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.76 g 1.19 g | 3.67 g 1.17 g | 5.37 % 5.95 % | 5.24 % 5.85 % |
Vlaknine | 0.85 g | 0.83 g | 3.4 % | 3.32 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 27.14 mg | 26.5 mg | ||
Kalij | 380.64 mg | 371.67 mg | ||
Kalcij | 21 mg | 20.5 mg | ||
Fosfor | 77.32 mg | 75.5 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin A | 441.07 iu | 430.67 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 27.31 mg | 26.67 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).