Velika riba za velike gurmane.
Krapa temeljito očistimo, operemo in osušimo s papirnatimi brisačkami. Operemo limono in jo z lupino vred narežemo na kolobarje. Slanino narežemo na ožje rezine. Na eni strani v krapa z nožem naredimo zareze, v katere vtaknemo rezine slanine in limonine kolobarčke.
Čebulo očistimo in operemo ter prihranimo stebla. Olupimo in operemo tudi krompir, ki ga narežemo na kolobarje. Korenje olupimo; dva korenčka narežemo na 5 cm dolge palčke, preostalega pa naribamo. Krapa znotraj in zunaj posolimo ter natremo s sladko rdečo papriko.
Pečico segrejemo na 180 stopinj. Pekač namastimo in nanj razporedimo čebulo in krompir ter potresemo z naribanim korenčkom. Palčke iz korenja s stebli mlade čebule povežemo v snopke, kot je prikazano na sliki, in jih prav tako razporedimo po pekaču. Na koncu na zelenjavo položimo ribo in pri tem pazimo, da je stran s slanino in limonami obrnjena navzgor.
Zelenjavo prelijemo s kislo smetano, nato pa pekač potisnemo v pečico. Pečemo toliko časa, da se krompir zmehča, saj bo takrat pečen tudi krap (med 30 in 40 minut). Medtem operemo drobnjak in šopek vodne kreše in ju osušimo.
Ko je krap pečen, ga položimo na toplo porcelanasto ploščo, ki jo dekoriramo s solatnimi lističi in češnjevim paradižnikom. Dodamo drobnjak in vodno krešo ter postrežemo gostom. Zelenjavno prilogo pa ponudimo posebej.
V ribarnici prosimo, da nam očistijo krapa.
Krap ima lahko okus po mulju, zato je priporočljivo, da ga pred pečenjem 3 do 4 ure namakamo v blago slani vodi.
Najbolje je, če uporabljamo biolimone, katerih lupina ni obdelana s škropivi. Če biolimon nimamo na voljo, limono za nekaj minut potopimo v vrelo vodo in dobro obrišemo, da odstranimo vosek, v katerem se nahajajo strupi.
Krap izvira iz jugovzhodne Azije, vendar je danes razširjen po celi Evropi (razen v severni Skandinaviji). V Sloveniji je vsesplošno razširjen, najbolj pa mu ugajajo vode z blatnim dnom in veliko rastlinja. Dolg je od 30 do 70 cm in ima dva para kratkih brkov. Pečen krap je ena od značilnih štajerskih ribjih jedi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 303.63 KJ | 2806.42 KJ | 3.63 % | 33.54 % |
72.57 kCal | 670.75 kCal | 3.63 % | 33.54 % | |
Beljakovine | 5.19 g | 48 g | 10.38 % | 96 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 4.14 g 1.11 g | 38.25 g 10.25 g | 1.53 % | 14.17 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.11 g 0.68 g | 28.75 g 6.25 g | 4.44 % 3.4 % | 41.07 % 31.25 % |
Vlaknine | 1.08 g | 10 g | 4.32 % | 40 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.27 mg | 2.5 mg | ||
Magnezij | 17.77 mg | 164.25 mg | ||
Kalij | 290.35 mg | 2683.75 mg | ||
Kalcij | 25.26 mg | 233.5 mg | ||
Fosfor | 140.27 mg | 1296.5 mg | ||
Cink | 0.3 mg | 2.75 mg | ||
Selen | 3.79 mg | 35 mg | ||
Vitamin A | 892.95 iu | 8253.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 9.87 mg | 91.25 mg | ||
Vitamin D | 6.52 mg | 60.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).