Korenčkovi mafini so odlična in zelo sočna sladica, s katero boste svoje otroke zagotovo prepričali, da je korenček dober, okusen in zdrav.
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Vdolbinice pekača za mafine namastimo z maslom ali pa vanje namestimo papirnate modelčke.
Na kuhalnik pristavimo manjšo kozico z maslom in ga na nizki temperaturi počasi stopimo. Kozico s stopljenim maslom odstavimo in pustimo, da se maslo malo ohladi. Korenje očistimo, operemo in po potrebi tudi ostrgamo ali olupimo. Drobno ga naribamo.
V skledi z ročno metlico rahlo stepemo jajce. Dodamo pomarančni sok, stopljeno maslo, sladkor in vse skupaj dobro premešamo.
V drugi skledi zmešamo moko, mlete mandlje, pecilni prašek in sodo bikarbono. Mešanico suhih sestavin stresemo v skledo z jajčno zmesjo. Premešamo samo toliko, da se vse sestavine navlažijo, nato pa vmešamo še nariban korenček.
S pripravljenim testom do 2/3 napolnemo vdolbinice v pekaču za mafine. Mafine pečemo v ogreti pečici na srednjem vodilu 15 do 20 minut oziroma toliko časa, da se po vrhu lepo zlato rjavo obarvajo. Ali so mafini pečeni, lahko preverimo tudi tako, da v mafin zapičimo zobotrebec - če na njem ni ostankov testa, ko ga izvlečemo, je mafin pečen.
Pečene mafine vzamemo iz pečice in pustimo počivati približno 5 minut. Nato jih odstranimo iz pekača, postavimo na rešetko in povsem ohladimo.
Ohlajene mafine potrosimo s sladkorjem v prahu, okrasimo z marcipanovimi korenčki, razporedimo po velikem krožniku ali pladnju in postrežemo.
Namesto pomarančnega soka lahko uporabimo pinjenec ali jogurt.
V mešanico suhih sestavin lahko po želji vmešamo tudi ščepec soli in malo cimeta.
Eterična olja, ki jih vsebuje korenje, spodbujajo cirkulacijo krvi v želodčnem in črevesnem tkivu. Korenje vsebuje tudi veliko antioksidanov, ki varujejo organizem pred prostimi radikali, ki povzročajo bolezni in staranje.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1828.07 KJ | 1562.01 KJ | 21.85 % | 18.67 % |
| 436.92 kCal | 373.33 kCal | 21.85 % | 18.67 % | |
| Beljakovine | 9.95 g | 8.5 g | 19.9 % | 17 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 44.47 g 20.09 g | 38 g 17.17 g | 16.47 % | 14.07 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 24.77 g 7.02 g | 21.17 g 6 g | 35.39 % 35.1 % | 30.24 % 30 % |
| Vlaknine | 3.9 g | 3.33 g | 15.6 % | 13.32 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.98 mg | 0.83 mg | ||
| Magnezij | 85.63 mg | 73.17 mg | ||
| Kalij | 401.62 mg | 343.17 mg | ||
| Kalcij | 154.48 mg | 132 mg | ||
| Fosfor | 297.85 mg | 254.5 mg | ||
| Cink | 0.78 mg | 0.67 mg | ||
| Selen | 12.68 mg | 10.83 mg | ||
| Vitamin A | 366.31 iu | 313 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0.2 mg | 0.17 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
