Odlična jabolčna čežana bo kot priloga ali sladica navdušila vse generacije jedcev.
Jabolka operemo, olupimo, jim odstranimo peške in jih narežemo na krhlje. Stresemo jih v večjo kozico, posujemo s sladkorjem in prilijemo 1 dl vode. Kozico pokrijemo in jabolka na zmernem ognju počasi dušimo približno 15 minut, da postanejo mehka. Vmes jih večkrat premešamo.
Jabolka pretlačimo s kuhalnico in dodamo maslo. Dobro premešamo tako, da se maslo stopi, nato postrežemo.
Jabolka so pravo malo skladišče vitaminov, saj vsebujejo vitamine A, B, B2, B3, B6, H in C. Poleg tega jim ne manjka koristnih snovi, kot so kalij, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, žveplo, klor, železo, mangan, baker, aluminij, jod, bor in silicij. Jabolka so torej eno izmed najbolj dostopnih in najbolj zdravih sadežev, ki pomagajo pri izboljšanju odpornosti telesa. Nahranijo nas z zdravilnimi snovmi in kot pravi star pregovor "Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran".
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 271.42 KJ | 529.28 KJ | 3.24 % | 6.33 % |
| 64.87 kCal | 126.5 kCal | 3.24 % | 6.33 % | |
| Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.28 g 13.4 g | 31.75 g 26.13 g | 6.03 % | 11.76 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 1.92 g | 3.75 g | 7.68 % | 15 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 4.81 mg | 9.38 mg | ||
| Kalij | 102.95 mg | 200.75 mg | ||
| Kalcij | 5.77 mg | 11.25 mg | ||
| Fosfor | 10.58 mg | 20.63 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 51.92 iu | 101.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 3.85 mg | 7.5 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
