Le tri sestavine vas ločijo od domačega sira, ki ga lahko uporabite kot namaz ali pa ga ponudite kot prilogo k narezku.
V lonec vlijemo mleko in ga segrevamo do vretja. Med segrevanjem ga večkrat premešamo, da se na površini ne naredi kožica. Ko se ob stenah lonca začnejo delati mehurčki, dodamo limonin sok in premešamo. V mleku se morajo začeti delati grudice. Če v minuti tekočina ne odstopi od sira, dodamo še malo limoninega soka. Odstavimo in pustimo stati 15 minut.
Vzamemo drug lonec in nanj namestimo cedilo z drobnimi luknjicami, ki ga obložimo z gazo. Na cedilo presipamo tekočino s sirom in pustimo stati kakšne pol ure, da se odceja. Na sredini se bo naredila kepa sira, ki ga povijemo z gazo in pustimo stati še pol ure, da se izloči odvečna tekočina. Z rokami lahko rahlo pritiskamo, da gre tekočina hitreje iz sira.
Sir pretresemo v globok krožnik in ga posujemo s soljo. Z vilicami ga dobro premešamo, nato pa maso naložimo v malo posodico - oblika posodice je odvisna od želene končne oblike sira. Vse skupaj z žlico potlačimo in po vrhu prekrijemo s prozorno folijo. Še malo potisnemo in za nekaj ur shranimo v hladilnik, da se sir lepo strdi in oblikuje.
Pripravljen sir pretresemo na krožnik in postrežemo.
Namesto limoninega soka lahko na en liter mleka uporabimo dve žlici kisa.
Namesto soli lahko uporabimo tudi sladkor. Torej, če bo sir za zajtrk oziroma za posladek, je to odločitev posameznika.
Sir lahko na koncu priprave posujemo s poprom, lahko pa med samim postopkom (takrat, ko vmešamo sol) dodamo tudi poljubna zelišča. Odlično se prilegata bazilika in drobnjak.
Za izdelavo domačega sira je najboljše domače kravje mleko ali pa vsaj polnomastno kupljeno.
Kot stranski produkt pridelave sira dobimo sirotko. Sirotka je nekoč veljala za zdravilno pijačo, danes pa jo uporabljamo za izboljšanje jedi pri peki, saj postanejo peciva in kruh bolj rahli. Velja za naravni uničevalec kandide, uporabljajo jo kot hranilo pri športu ...
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 255.22 KJ | 425.39 KJ | 3.05 % | 5.08 % |
| 61 kCal | 101.67 kCal | 3.05 % | 5.08 % | |
| Beljakovine | 3 g | 5 g | 6 % | 10 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 4 g 5 g | 6.67 g 8.33 g | 1.48 % | 2.47 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3 g 1 g | 5 g 1.67 g | 4.29 % 5 % | 7.14 % 8.35 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 10 mg | 16.67 mg | ||
| Kalij | 132 mg | 220 mg | ||
| Kalcij | 113 mg | 188.33 mg | ||
| Fosfor | 84 mg | 140 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 3 mg | 5 mg | ||
| Vitamin A | 162 iu | 270 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 1 mg | 1.67 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
