To pa je izziv. Doma konzervirane sardele ... ponujamo vam naš recept.
Koliko kozarcev sardel bomo naredili, je odvisno od velikosti kozarcev in rib. Zato je količina olja in začimb okvirna.
Sardele dobro operemo in osušimo s papirnato brisačo. Odrežemo jim glave in jih z nožem prerežemo na pol. Večjo posodo do polovice napolnimo z vodo, pristavimo na kuhalnik in segrevamo na zmernem ognju. To posodo bomo uporabili za pasterizacijo kozarcev, zato mora biti posoda zadosti velika.
V drugi kozici zavremo vodo in v krop (v vrelo vodo!) potopimo sardele za točno 5 minut. Sardele odcedimo in ohladimo pod mrzlo tekočo vodo, nato pa jih zložimo na krožnik in osušimo. Limono dobro operemo in narežemo na kolobarje. Česen olupimo in zrežemo na polovičke.
Kozarce za vlaganje dobro operemo in osušimo s sterilno krpo. V pečico, segreto na 100 stopinj Celzija, zložimo kozarce, da jih razkužimo. V vroče kozarce zložimo sardele, nato pa v vsak kozarec dodamo žličko soli, dve polovici stroka česna, dva kolobarja limone, vejico rožmarina in do roba kozarca natočimo kakovostno olivno olje.
Kozarce tesno zapremo in jih za 30 minut postavimo v posodo z vročo vodo (temperatura vode je med 75 in 80 stopinjami Celzija). Tesno zaprte kozarce vsaj nekaj dni hranimo na hladnem mestu.
Konzervirane sardele serviramo v skledico ali na servirni krožnik. Sardelam se odlično prilega svež peteršilj in domač kruh.
Najbolje je, če uporabljamo biolimone, katerih lupina ni obdelana s škropivi. Če biolimon nimamo na voljo, limono za nekaj minut potopimo v vrelo vodo in dobro obrišemo, da odstranimo vosek, v katerem se nahajajo strupi.
Kot druge plave ribe, tudi sardele vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin. Vsebujejo pa tudi ravno pravo mero vitaminov A, B, D, E in K. Sardele so izredno bogate z minerali, kot so kalcij, fosfor, magnezij in selen. Bogate so tudi z omega 3 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki dokazano pomagajo pri srčnih obolenjih, znižujejo pritisk in holesterol. Plave ribe zaradi svojega dobrega in mastnega mesa, spadajo v skupino najbolj pomembnih rib na svetu. Najbolje, da jih pečemo na žaru, saj zaradi toplote izgubijo precej maščobe in so zato lažje prebavljive.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 518.23 KJ | 1114.2 KJ | 6.19 % | 13.32 % |
123.86 kCal | 266.3 kCal | 6.19 % | 13.32 % | |
Beljakovine | 18.65 g | 40.1 g | 37.3 % | 80.2 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0.6 g 0.14 g | 1.3 g 0.3 g | 0.22 % | 0.48 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.72 g 0.93 g | 8 g 2 g | 5.31 % 4.65 % | 11.43 % 10 % |
Vlaknine | 0.14 g | 0.3 g | 0.56 % | 1.2 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 2.79 mg | 6 mg | ||
Magnezij | 38.7 mg | 83.2 mg | ||
Kalij | 365.86 mg | 786.6 mg | ||
Kalcij | 138.56 mg | 297.9 mg | ||
Fosfor | 162.98 mg | 350.4 mg | ||
Cink | 0.93 mg | 2 mg | ||
Selen | 33.49 mg | 72 mg | ||
Vitamin A | 48.05 iu | 103.3 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 3.67 mg | 7.9 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).