Vsi načini barvanja pirhov

VELIKA NOČ

Vsi načini barvanja pirhov

Ma.K.
04.04.2020, 9:54
1

Tudi tisti, ki ne praznujejo velike noči, se radi držijo običajev tega krščanskega praznika, zlasti žegnja in barvanja pirhov. Pri slednjem se poslužujejo različnih tehnik in metod barvanja, vse v želji, da bi bile njihove pisanice nekaj posebnega. Nekateri še vedno prisegajo na tradicionalno rdečo barvo, drugi na bolj živahne odtenke, tretji jajca porišejo z voskom, četrti barvo pridobijo iz naravnih barvil ter za piko na i morda dodajo še kakšno nalepko. Kakšna je pravzaprav tradicija barvanja pirhov na Slovenskem? In zakaj barvamo ravno jajca?

Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik. Praznovanje traja ves teden, začenši s cvetno nedeljo, konča pa se na praznični velikonočni ponedeljek. Tudi neverni radi praznujejo, saj gre po stari tradiciji za praznik pomladi, veselimo se okraševanja stanovanja in izdelave pirhov.  Praznična miza se šibi pod tradicionalnimi dobrotami, posebna pozornost pa je namenjena pripravi pirhov. Pobarvana trdo kuhana ali spihana jajca so namreč eden najbolj prepoznavnih simbolov velike noči in imajo močan simbolni pomen. Pirh ali velikonočno jajce je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni velikonočni mizi. Obenem predstavljajo tudi odlično priložnost, da se ob barvanju zabava cela družina. Tradicionalno bi jih sicer morali krasiti na veliko soboto, a se nekateri ustvarjanja lotijo že kakšen dan prej.

Recepti, s katerimi boste popestrili veliko noč
PREBERI ŠE
Recepti, s katerimi boste popestrili veliko noč


Tradicija okraševanja in podarjanja jajc v času velikonočnih praznikov sega že v predkrščanske družbe, saj naj bi raziskovalci v Afriki našli sicer primitivno okrašeno nojevo jajce, staro več kot 60 tisoč let. Zakaj točno so jih začeli okraševati in barvati, ni povsem znano, strokovnjaki pa pravijo, da je šlo najverjetneje za poudarjanje posebnosti in drugačnosti v vsakdanjem življenju. Jajce je sicer prastari simbol življenja, rodovitnosti in plodnosti, ki se pojavlja v skoraj vseh svetovnih religijah. V njem so simbol novega, mladega življenja videli že Perzijci, Galci, Grki in Rimljani in ga povezovali s pomladnim prebujanjem narave.  Ko je v zahodnem svetu krščanstvo postalo priljubljena religija, se je simbolika jajca tako odlično ujela s simboliko Kristusovega vstajenja od mrtvih in ponovnega rojstva. Tako so tudi sodobne družbe začele jajca ob tem prazniku lično okraševati in podarjati prijateljem ter družini.

Pirhi so pomemben del velikonočnega cekarja, ki ga verniki nesejo k žegnju.
Pirhi so pomemben del velikonočnega cekarja, ki ga verniki nesejo k žegnju. / FOTO: iStock

Prva velikonočna jajca so bila izključno rdeča

Po navedbah nekaterih poznavalcev naj bi zgodnji kristjani jajca barvali zgolj z rdečo barvo – kot taka naj bi namreč simbolizirala kri, ki jo je Kristus prelil med križanjem in njegovo prazno grobnico. Legenda pravi, da naj bi Marija Magdalena tri dni po smrti obiskala Jezusov grob, s seboj pa naj bi imela košarico kuhanih jajc, ki jih je nameravala porazdeliti med žalujoče ženske. Ko je videla, da je kamen, s katerim je bila zapečatena grobnica, odmaknjen, izginilo pa je tudi Jezusovo telo, naj bi jajca v košari pordečela. V drugi različici zgodbe naj bi Marija, Jezusova mati, na veliki petek prisostvovala križanju svojega sina, s seboj pa naj bi imela nekaj jajc. Od tu naprej se zgodba razvija v več smeri: bodisi je Kristusova kri kapnila na jajce in ga obarvala rdeče, bodisi je Marija v joku prosila vojake ob križu, naj bodo milostni do njenega sina in jim v znak hvaležnosti ponudila jajca, na katera so kapljale njene solze in jih obarvale rdeče. Kakor koli že, poznejše krščanske kulture so prevzele tradicijo barvanja pirhov v rdečo barvo in jo ponekod ohranile vse do današnjih dni. Kako lahko pirhe danes povsem naravno odenete v živahen rdeč odtenek, si poglejte TUKAJ!

V velikonočnem času se trgovske police šibijo pod težo čokoladnih pirhov in zajčkov.
V velikonočnem času se trgovske police šibijo pod težo čokoladnih pirhov in zajčkov. / FOTO: Dreamstime

Od barvanih do čokoladnih jajc

Izraz pirh je soroden izrazu piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom pravijo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč. Rdeča barva ima sicer nasploh prav poseben pomen, saj poleg krvi simbolizira tudi sonce, energijo, ogenj, ljubezen, srce, obnovitev življenja, zdravje, moč in vero. Včasih so jajca barvali samo z naravnimi barvami. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo, da so dobila zlat odtenek. Pobarvano in okrašeno jajce so na koncu namazali še z mastjo, da se je lepo svetilo. Edvard I. pa je leta 1290 celo naročil, da se 450 jajc prekrije s tanko plastjo zlata in se jih podari kot velikonočno darilo.

Z leti so se na trgu pojavila tudi bolj sladka, čokoladna jajca. Prvega so v komercialne namene izdelali leta 1873 v Veliki Britaniji v čokoladnici Fry and Sons. Pred tem so se ljudje obdarovali s praznimi jajci, narejenimi iz kartona, ki so jih napolnili z darilci. Dve leti pozneje je John Cadbury ustvaril prvo lastno velikonočno jajce, od leta 1892 pa so v podjetju proizvajali že 19 različnih linij, narejenih iz temne čokolade; pozneje so se jim pridružila tudi kremasta polnila. Danes so trgovine že mesec ali dva pred veliko nočjo bogato založene s pisanimi čokoladnimi jajci (in velikonočnimi zajci) različnih velikosti, oblik in polnil. Največje naj bi bilo leta 2011 narejeno v Italiji – v višino je merilo kar dobrih 10 metrov, tehtalo pa več kot sedem ton.

Kako in koliko časa kuhamo jajca?
PREBERI ŠE
Kako in koliko časa kuhamo jajca?


Bogata tradicija slovenskih pirhov

A ne glede na privlačnost čokoladnih jajčk, lično okrašeni pirhi na Slovenskem še vedno igrajo pomembno vlogo pri praznovanju velike noči. Navsezadnje se lahko pohvalimo z bogato tradicijo in različnimi tehnikami barvanja jajc, ki se od pokrajine do pokrajine razlikujejo tako po imenu, kot po značilnih motivih in načinih izdelave. Med najbolj znanimi so zagotovo belokranjske pisanke (način priprave je opisan TUKAJ!), ki so jih ženske tradicionalno začele okraševati že v dolgih zimskih nočeh. Čudovite ornamente, narejene z raztopljenim čebeljim voskom in praskanjem s pisačem, s pomočjo katerega so ustvarjale značilne vzorce v črni in rdeči barvi, so na izpihana jajca (skozi majhni luknjici, narejeni na zgornji in spodnji strani lupine, so odstranile rumenjak in beljak) nekoč ustvarjala zlasti dekleta, nanje pa pisala posvetila fantom. Dekle namreč ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rado, zato je svojo ljubezen izlilo na pisanico in jo tako spremenilo v drobno ljubezensko pisemce.

Drsanke so pirhi, pobarvani s čebulnimi olupki in spraskani z olfa nožem.
Drsanke so pirhi, pobarvani s čebulnimi olupki in spraskani z olfa nožem. / FOTO: Shutterstock

Najbolj značilna tehnika krašenja belokrajske pisanice je torej batik tehnika z voskom. Motivi so zelo različni – pogosto so to cikcakaste črte, spirale, trikotniki ali polževe hišice. Nekatere pisanice imajo nabožne napise, druge še vedno ljubezenske. Poleg tega Bela krajina pozna tudi drsanke (kako jih narediti, preverite TUKAJ!), pirhe, pobarvane s čebulnimi olupki in spraskane z olfa nožem, ki izvirajo iz okolice Metlike. Prav tako je batik tehnika značilna za remenice ali remenke, ki so značilne za Prekmurje. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec. Tudi tu so v uporabi tri barve - črna, rdeča in bela, med motivi pa prevladujejo predvsem abstraktni okraski z geometričnimi liki in cvetlice. V narodnostno mešanem prekmursko-madžarskem okolju se že več kot 150 let ohranja tudi dobrovniški pirh, ki v tehniki izdelave in ornamentike sledi tradicionalnemu načinu barvanja v batik tehniki, tehniki praskanja in krašenja z listi. Dobrovniške pirhe krasijo arhaični in preprosti vzorci kot so ravne in zaobljene linije, cvetje, trakovi, sveče, križ, napisi kot so 'Aleluja' in 'Spomin na' ter letnice. So eden izmed prepoznavnih elementov lokalne in regionalne identitete madžarske manjšine Prekmurja.

Recept za pirhe v čebulnih olupkih najdete TUKAJ.

Postopek izdelave brkinskega pirha je podoben prekmurskim in belokranjskih drsankam, razlikuje pa se po motivih. Upodobljeni so predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v kljunu, razne druge živali, pa tudi nabožni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napis IHS. Na beneškoslovenskih pirhih so največkrat zanimivo upodobljeni predvsem motivi živali, ki bivajo na dvoriščih in imajo bogato tradicijo, precej mlajšega nastanka pa so vrhniški pirhi, ki so bili patentirani šele leta 1995. Izdelani so s prebadanjem izpihane jajčne lupine s pomočjo posebnega strojčka z diamantnimi konicami. Posamezen pirh ima od 700 do 17.000 luknjic, na njem pa so običajno upodobljeni motivi nageljnov in klekljane čipke. Ta je sicer bolj značilna za idrijske pirhe, le da so tu pirhi odeti v resnično tkanino, ne zgolj preboden motiv.

PREBERITE TUDI: Pričarajte praznično vzdušje z najlepšo velikonočno dekoracijo

Za spremembo lahko pirhe poskusite okrasiti s servietno tehniko.
Za spremembo lahko pirhe poskusite okrasiti s servietno tehniko. / FOTO: osebni arhiv

Kako okrasiti pirhe?

Doma se najbrž ne boste lotili nobene izmed zgoraj naštetih tradicionalnih oblik okraševanja, saj zahtevajo veliko časa in so povečini narejena iz izpihanih jajc, ki so mišljena bolj za okras. A tudi sami se lahko barvanja in okraševanja pirhov lotimo na različne načine. Jajca lahko trdo skuhamo in jih nato pobarvamo ter po želji okrasimo s flomastri, vodenimi barvicami ali voščenkami, okrasimo s servietami, lahko pa jih tudi že skuhamo v barvilu. Domišljiji damo prosto pot in se lotimo tradicionalnega barvanja, batik tehnike, praskanja, servietne tehnike, nanje lahko lepimo čipke, gumbe, kamenčke, semena ali štance, naredimo mozaike, z gobo ustvarimo edinstvene vzorce, slikamo z akvareli, lahko jih okrasimo z lističi in perjem, poštempljamo s štampiljkami ali nanje napišemo sporočilca, jih polepimo s pisanimi nalepkami ali okrasimo s svetlečimi bleščicami.

Če se odločimo barvati z jedilnimi barvami iz trgovine, se moramo držati navodil, ki so zapisana na embalaži barve. Ob tem pri Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da je ponudba industrijskih barvil sicer pestra, a bi morali biti pri kupovanju bolj kot na barvne odtenke biti pozorni na to, katere snovi vsebujejo. Večina teh barvil namreč vsebuje sintetična in zdravju škodljiva azobarvila. Jedilno bravo sicer lahko pripravimo tudi sami tako, da dve žlici barve za živila zmešamo z dvema čajnima žličkama kisa ter prelijemo z 2 decilitroma vode ter v tej zmesi namakamo sveže kuhana jajca do želenega barvnega odtenka. Še najbolje se vam bodo pobarvala jajčka, ki so še zelo vroča. Tudi barva se bo lepše prijela, če jo boste razmešali v vroči vodi. Pred barvanjem lahko jajca ovijete z elastikami, poslikate s pasteli ali voščenkami ter tako poskrbite za edinstvene vzorce. Za lepši lesk lahko po barvanju uporabite nekaj kapljic oljčnega olja ali pa košček slanine.

Velika noč
PREBERI ŠE
Velika noč


Najbolj znano naravno barvilo so zagotovo čebulni olupki.
Najbolj znano naravno barvilo so zagotovo čebulni olupki. / FOTO: iStock

Kako jajca obarvati na naraven način?

Sicer pa v zadnjih letih ponovno postaja vse bolj moderno barvanje pirhov z naravnimi barvili. Postopek pridobivanja teh barv je v nekaterih primerih nekoliko dolgotrajnejši, jajca pa pogosto niso obarvana povsem enakomerno, a naravno je le naravno, poleg tega pa se ob tem lahko zabava in druži vsa družina. Najbolj znano naravno barvilo so zagotovo čebulni olupki – bodisi rdeči, bodisi rjavi. Podrobnejši način priprave vam ponujamo TUKAJ! A čebula še zdaleč ni edino živilo v domači kuhinji, ki ga lahko uporabimo za barvanje pirhov. Živahno rumeno barvo lahko dobimo tudi, če jajca trdo skuhamo (20 do 30 minut) v kumini, kamilicah, ognjiču, pomarančnih olupkih ali kurkumi, izjemno zdravilni azijski začimbi, ki jo imamo tako rekoč vsi v domači kuhinji. Postopek je enak kot pri pirhih s čebulnimi olupki, le da v vodo vsujemo kurkumo (vsaj 4 jedilne žlice) in 2 žlici kisa, ter kuhamo dobrih 30 minut. Končna barva pirhov je odvisna od barve lupine in količine dodane kurkume, a običajno je govora o rumenih do zlatih pisanicah. Oranžna jajca bomo dobili, če jih obarvamo s čilijem v prahu (postopek priprave je podoben kot pri kurkumi) ali nastrganim korenjem.

Recept za pirhe v teranu najdete TUKAJ.

V zeleno lahko jajca obarvamo tako, da jih pol ure kuhamo v listih peteršilja, breze, koprive ali špinače, naravno rdeče barvilo pa dobimo iz malinovega sirupa, brusnic, boršča ali pol kilograma sveže rdeče pese, ki jo narežemo na koščke, prelijemo z vodo in skuhamo, tekočino precedimo, ji dodamo žličko kisa in v njej nato 30 minut počasi kuhamo jajca. Če uporabimo maline ali črni ribez, so pirhi lahko tudi pisano marogasti. V modre odtenke bomo pisanice odeli, če jih trdo skuhamo v borovnicah, črnem ribezu ali prej dan prej skuhanem rdečem zelju, ki ga ponovno segrejemo in v njem 30 minut kuhamo jajca. V vseh primerih je priporočljivo med kuhanjem dodati nekaj žličk kisa, pirhe pa lahko pred kuhanjem še dodatno okrasimo tako, da nanje z voščenkami narišemo vzorce (tam se barva ne bo prijela) ali pa nanje namestimo kakšno travniško zelenje, tesno ovijemo v najlonke in dobro zavežemo.

Prav posebne temne pirhe dobimo, če jajca skuhamo v teranu.
Prav posebne temne pirhe dobimo, če jajca skuhamo v teranu. / FOTO: Bibaleze.si

Za sivkasto rdeča velikonočna jajca, lahko uporabimo češnjevo ali jelševo lubje, za črne pirhe pa jajca skuhamo v kombinaciji hrastovega in jelševega lubja ter saj. Če pa se znajdemo v časovni stiski in pri roki nimamo nobenega izmed naštetih barvil, lahko pirhe v skrajni sili pobarvamo kar s kavo, ki jo stresemo v hladno vodo (približno toliko, kot bi je potrebovali za pripravo močne turške kave), premešamo, dodamo jajca in segrevamo do vretja ter nato pustimo kuhati 30 minut. Rezultat bo nežen rjav odtenek. Prav posebne temne pirhe pa dobimo tudi z uporabo črnega vina, najboljši je teran – ta na obarvanem pirhu pusti vinske kristale, ki se svetlikajo. Recept za teranove pirhe najdete TUKAJ!

Pravilno shranjevanje pirhov

Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirhov, ki simbolizirajo kaplje Jezusove krvi, sestavljajo še hren, ki predstavlja ostrino žebljev, s katerimi so Kristusa pribili na križ, velikonočni kruh in/ali potica kot simbol trnove krone ter kuhana šunka, ki predstavlja Jezusovo telo. Nekateri v žegenjski cekar dodajo še klobase, ki naj bi simbolizirale vrvi, s katerimi je bil Kristus zvezan, in pomarančo, ki predstavlja gobo, namočeno v kis, s katero so mu vlažili usta, ko je bil pribit na križ. Samih pirhov najbrž ne boste zaužili takoj, ko jih naredite, zato pri Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, naj jih zaradi mikrobiološke varnosti najpozneje dve uri po kuhanju shraniti v hladilnik. Poleg tega prehranski strokovnjaki opozarjajo, da jih ne smemo shranjevati v nedogled – pisanice bi naj porabili v največ sedmih dneh po izdelavi.

Do čudovitih pirhov s tehniko, ki je najverjetneje še ne poznate
PREBERI ŠE
Do čudovitih pirhov s tehniko, ki je najverjetneje še ne poznate


Nasveti strokovnjakinje za dobro domačo potico
PREBERI ŠE
Nasveti strokovnjakinje za dobro domačo potico


Kako preživeti praznike brez želodčnih težav?
PREBERI ŠE
Kako preživeti praznike brez želodčnih težav?


NOVICE

SDS ministrici očita nevestno delo, Stojmenova Duh ...

ŠPORT

Acosta s smelo napovedjo: Skrbel bom, da na vrhu ne ...

POP IN

V tožbi zoper Diddyja omenjeno tudi nekdanje dekle 50 ...

TV ODDAJE

Klara in Andreja po kuhanju z manj sestavinami in časa ...

VIZITA.SI

Samo tako se boste 'znebili' maščobe na trebuhu

OKUSNO.JE

Presenetite goste z velikonočno sladico v kozarcu

ZADOVOLJNA.SI

Horoskop: najsrečnejša znamenja v aprilu 2024

MOSKISVET.COM

Lepotička iz Finske, ki pa ima motečo napako, jo ...

BIBALEZE.SI

Ne boste verjeli, kaj deluje pri izbirčnih otrocih

CEKIN.SI

Anketa: ali še vedno finančno podpirate svoje odrasle ...

DOMINVRT.SI

Tehnika barvanja pirhov s sodo bikarbono in kisom

OKUSNO.JE

Takšne omlete zagotovo še niste jedli! Luka opozarja, ...