Kvinoja
Kvinoja velja za popolno beljakovinsko živilo, saj vsebuje zadostne količine vseh devetih aminokislin, ki jih človeško telo vsakodnevno potrebuje. (Foto: Thinkstock)

Kvinojo (orig, quinoa) so poznali in uporabljali že stari Inki. Pravili so ji kar "mati vseh zrn", uživali pa so jo za moč in vzdržljivost. Uporabljali so celotno rastlino: zrna so zmleli v moko, liste so uporabljali kot zelenjavo, stebla pa so porabili za kurjavo. V času, ko so Španci inkvizirali južno Ameriko, je bila kvinoja prepovedano živilo, saj so španski kolonizatorji njeno uživanje obravnavali kot poganski obred. Inke so celo prisilili, da so namesto kvinoje začeli gojiti žito, krompir in koruzo. Ponoven vzpon je doživela v 80. letih dvajsetega stoletja, ko so ljudje spoznali vse njene prednosti. Nekateri ji pravijo kar "super živilo", saj velja za popolno beljakovinsko živilo, ki je hkrati tudi bogato z zdravimi maščobami (tudi nenasičenimi omega-3 maščobnimi kislinami), vlakninami, vitamini (A, C, E, B1, B3, B6 in B9) in rudninami (kalcij, fosfor, železo, magnezij). Ker ima zelo nizek glikemični indeks, je odlično dietno živilo, ki ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.

Kvinoja se v prehrani uporablja kot žito, četudi to v resnici ni, saj je rastlina sorodstveno bolj povezana s špinačo in blitvo kot žitom. Semena so zelo majhna in spominjajo na proseno kašo. Običajno so bledo rumene barve, pri nekaterih vrstah pa bele, rožnate, oranžne, rdeče, rjave, črne ali celo vijoličaste barve.

Kvinoja v solati z zelenjavo
Kvinoja je lahko, okusno in hitro prebavljivo živilo. Ker ne vsebuje glutena, je primerna tudi za bolnike s celiakijo. (Foto: iStockphoto)

Pred uporabo jo moramo dobro sprati!

Kvinoja vsekakor ni samo zelo zdravo živilo, temveč prava kulinarična poslastica. Kuhana ima lahko in nekoliko hrustljavo strukturo ter blag okus po oreščkih. Priprava je hitra in zelo preprosta, uporaba pa vsestranska. Pred uporabo jo moramo temeljito sprati na cedilu in nekajkrat preliti z vročo vodo, da odstranimo morebitne ostanke grenkih saponinov, ki se nahajajo v zunanjem ovoju semena. Sprano kvinojo pred kuhanjem po želji na hitro popražimo v suhi ponvi, da poudarimo njen oreščast okus. Kuhamo jo v razmerju 1:2 (1 del kvinoje : 2 dela tekočine - vode, jušne osnove, mleka). Na zmernem ognju jo kuhamo približno 15 minut, potem pa posodo odstavimo in pustimo stati še 5 minut, da zrna do konca nabreknejo. Kuhana kvinoja je odlična priloga, dodatek juham in enolončnicam, z nekaj dodatki pa jo lahko spremenimo v zelo okusen narastek, solato, "rižoto", polpete ali celo sladico.

Kvinoja z datlji in rozinami
Kvinoja je odličen nadomestek za riž, ječmen, bulgur in kuskus. (Foto: Profimedia)

Kvinojina kaša z datlji in rozinami
Oslič s kvinojo
Kvinoja z zelenjavo v solati
Kvinojini kolački z jagodami
Enolončnica s kvinojo in zelenjavo
Kvinojine palačinke z borovničevo omako

Poleg zrn se v kulinariki vedno pogosteje uporabljajo tudi kvinojina moka in kosmiči. Moka se uporablja tako kot ostale vrste moke in se odlično obnese pri pripravi sladic, testenin ali kruha. Ker ne vsebuje glutena, ima pri pripravi testa nekoliko slabšo vezljivost, zato jo moramo mešati s kakšno drugo moko (npr. pšenično). Kvinojini kosmiči pa so izvrstna zamenjava za ovsene, vmešamo pa jih lahko tudi v zmes za mafine ali palačinke.