Solata iz kislega zelja in grozdja
Skleda vitaminov: solata iz kislega zelja, jabolk, korenja in grozdja. (Foto: iStockphoto)

Hranilne in zdravilne lastnosti kislega zelja
Kislo zelje vsebuje idealno kombinacijo biosnovi. Zelje s fermentacijo v kislo zelje ne izgubi nobene dragocene biosnovi, nekatere zdravilne sestavine pa se razvijejo šele v procesu fermentacije. S pasterizacijo ali pregretjem kislo zelje delno izgubi hranilne snovi. Zato si vsaj občasno privoščimo surovega, saj v tej obliki najbolj koristi našemu zdravju.

Kislo zelje vsebuje številne vitamine (A, B1, B2, B6, B12, C, K in folno kislino), minerale (kalij, natrij, kalcij, magnezij, fosfor, železo) in bioaktivne snovi iz skupine glukozinolatov in flavonoidov, ki učinkujejo protibakterijsko, uničujejo glivice, podpirajo prebavni proces, pomagajo pri razstrupljanje organizma, krepijo imunski sistem, zvišujejo storilnost in vežejo proste radikale. Bogato je tudi z vlakninami, ki spodbujajo samozdravljenje organizma. Obstaja tesna pozitivna povezava med težavami v prebavnem sistemu in uživanjem zelja – zato le večkrat posezite po zelju!

Korejski kimchi
Korejci obožujejo kimchi, jed iz fermentiranega daikona in zelja. (Foto: iStockphoto)

Kislo zelje nekoč in po svetu
Različne jedi iz kislega zelja z različnimi začimbami in seveda imeni najdemo po vsem svetu, kar potrjuje, da je fermentacija zelja odlična ideja. Že stari Egipčani in Grki so zelje uporabljali tako v kulinariki kot v zdravilstvu. Na Kitajskem so med gradnjo zidu (gradili so ga skoraj 1000 let, od 3. stol. pr. n. št.) delavci v glavnem jedli riž in skisano belo zelje. Njuna prednost je, da ju je mogoče pripraviti na številne načine in tudi vnaprej. Zaradi prehrane s kislim zeljem so delavci ohranili zdravje ter tako lažje prenesli naporno delo. Kislo zelje je v Aziji zelo priljubljeno tudi danes: Korejci pojedo ogromne količine kimchija, ki so mu posvetili tudi poseben muzej. Kislo zelje so poznali tudi stari Rimljani, ki so njegovo uporabo s svojimi osvajalskimi pohodi razširili po vsej Evropi. V Evropi so po svojem navdušenju nad kislim zeljem zelo znani Nemci, ki so jim drugi narodi prilepili vzdevek "zelježerci", pa tudi v naših krajih je kislo zelje v različnih oblikah običajna in pogosta zimska jed. Za vas smo zbrali nekaj bolj ali manj znanih receptov za pripravo jedi iz kislega zelja:

Sarma
Sarma izvira iz Turčije, od koder se je razširila v številne svetovne kuhinje.

- Pečeno kislo zelje
- Pečeno kislo zelje z mletim mesom
- Kislo zelje z belim vinom
- Kislo zelje s slanino
- Pire krompir s kislim zeljem, slanino in čebulo
- Segedin golaž
- Kislo zelje s kranjsko klobaso
- Jota
- Sarma
- Bigoš
- Šči
- Reubenov sendvič
- Domači hot dog

Kako kupujemo kislo zelje?
Da boste kupili res najboljše kislo zelje, preberite še, kako prepoznamo kakovosten izdelek:
- najboljše je sveže kislo zelje, skladiščeno v sodu, v katerem so ga pripravili;
- barva svežega kislega zelja je enakomerno svetla;
- biti mora trdo, hrustljavo, sočno in prosojno;
- imeti mora aromatičen vonj in okus;
- kislo zelje v konzervi ali vakuumski vrečki je sterilizirano ali vsaj pasterizirano (torej segreto na 100 oziroma 85 °C), zato ni najboljši izdelek.

Smo vas navdušili? Če bi zelje radi skisali sami, si na TEJ POVEZAVI preberite recept z navodili za domače kisanje zelja. Pa dober tek!