Proso botaniki uvrščajo med pražita. Poleg lana sodi med najstarejše kulturne rastline, saj so ga gojili že v kameni in bronasti dobi. V mnogih deželah tretjega sveta, kjer pšenica in riž redko uspevata, je proso tudi dandanes temeljno živilo. Še stoletje nazaj je bilo tudi pri nas zelo razširjeno, nato pa je počasi utonilo v pozabo. V zadnjem času spet pridobiva na pomenu, saj je zelo zdravo, hkrati pa tudi zelo dobro vpliva na kožo in prebavo. Ker ne vsebuje glutena, je primerno tudi za bolnike s celiakijo in vse tiste, ki so preobčutljivi na gluten.

Proso
Proso vsebuje razmeroma veliko beljakovin (10 g beljakovin na 100 g prosa), od tega kar osem esencialnih aminokislin, zato je pomembno živilo tudi v vegetarijanski in veganski prehrani.
Prosene polpetke z zelišči
Prosene polpetke z zelišči. (Foto: Profimedia)

Za dobro prebavo, zdravo telo in lepo kožo
Proso ima vse lastnosti polnozrnatih žit: ščiti srce in ožilje, zmanjšuje tveganje za razvoj rakavih celic in preprečuje razvoj sladkorne bolezni. Vendar pa proso zmore še veliko več! Je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo, zaradi česar zelo blagodejno vpliva na celoten prebavni trakt. Za razliko od drugih žit vsebuje tudi večje količine fosforja, magnezija, železa in silicija. Slednji je pomemben za zobno sklenino, čvrste nohte, lepe lase in kožo. Ker proso vsebuje silicijevo kislino v topni obliki, jo organizem veliko lažje in tudi hitreje absorbira. V “lepotne“ namene uporabljamo neoluščeno proso, ki ga zvečer v kavnem ali ročnem mlinčku nameljemo za 2 do 3 žlice, čez noč namočimo in zjutraj vmešamo v zajtrk (kosmiče, jogurt ipd.). Redno uživanje zmletega prosa naj bi bilo tudi izjemno učinkovito naravno zdravilo za kožne bolezni in z njimi povezane alergije.

Zapečena prosena kaša s slanino
Zapečena prosena kaša s slanino. (Foto: Profimedia)

Vsestranska uporaba v kuhinji
V kuhinji je proso oziroma prosena kaša vsestransko uporabno živilo, saj daje jedem prijeten okus, rahlost in lepo zlato rumeno barvo. Za bolj aromatičen okus zrna pred kuhanjem popražimo v ponvi. Proseno kašo navadno kuhamo v vodi ali mleku skupaj z dodatki, kot so cimet, limonina lupinica, sladkor, med, naribana jabolka, sol ipd. Med kuhanjem se zrna napnejo, zato jih vedno kuhamo v večji količini tekočine. Če želimo, da bo kuhano proso bolj kremasto in podobno pireju, ga med počasnim vretjem ves čas mešamo in po potrebi tudi dodatno zalivamo s tekočino. Če pa želimo, da bodo zrna še čvrsta na ugriz, torej bolj podobna rižu, proso pred kuhanjem najprej dobro speremo z vročo vodo, med kuhanjem pa ga pustimo pri miru.

Zapečena prosena kaša s suhimi slivami
Zapečena prosena kaša s suhimi slivami. (Foto: Profimedia)
Ajdovi krapi
Stara slovenska jed - ajdovi krapi. (Foto: iStockphoto)

Od priloge do sladice
Kuhano proseno kašo uporabljamo na nešteto načinov - kot prilogo, glavno jed ali sladico. Seveda jo lahko dodamo tudi v juhe, enolončnice ali solate. Ali pa uporabimo kot nadev, s katerim nadevamo meso ali zelenjavo. Lahko jo posujemo s svežim ali suhim sadjem in oreški, posladkamo z javorjevim sirupom ali medom in pojemo za zajtrk ali večerjo. Za kosilo jo uporabimo namesto riža ali krompirja in po želji zmešamo s poljubno zelenjavo in svežimi zelišči. Poleg prosene kaše je v kuhinji uporabna tudi prosena moka. Lahko jo uporabimo za pripravo sladic, kruha ali pa kot gostilo za zgoščevanje jedi. Skratka, načinov priprave prosa je zares veliko, zato je čas, da se večkrat znajde na vašem jedilniku! Mi vam za začetek ponujamo sedem načinov uporabe:
zapečena prosena kaša s suhim sadjem,
zapečena prosena kaša s suhimi slivami,
zapečena prosena kaša s slanino,
piščanec s pikantnim nadevom,
ajdovi krapi,
proseni polpeti z zelišči,
korenčkova torta.