Domovina marelic je severovzhodna Kitajska, kjer so jih gojili že pred približno štiri tisoč leti. V Evropo jih je prinesel Aleksander Veliki. Spadajo v družino koščičastega sadja, barva lupine in mesa je svetlo rumena do oranžna. Meso sadeža je sočno, rahlo kiselkasto in zelo prijetnega okusa.

Marelice
Sveži sadeži so bogat vir vlaknin, sadnih kislin, antioksidantov, vitaminov in mineralov. Iz pešk se pridobiva dragoceno olje, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in vitamini (A in E). (Foto: Profimedia)

Sveže marelice vsebujejo veliko vlaknin in sadnih kislin. So bogat vir bakra, fosforja, magnezija, kalcija, kalija, folne kisline, železa, betakarotena (pred stopnja provitamina A) ter vitaminov C in B (B1, B2 in B3). 200 g svežih marelic zadosti dnevnim potrebam organizma po betakarotenu, ki je nujno potreben za vid, delovanje presnove ter napeto in zdravo kožo. Poleg tega marelice tudi zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, bolezni srca in ožilja ter vplivajo na normalizacijo krvnega sladkorja. Tudi suhe marelice veljajo za zelo zdravo živilo. Med sušenjem se namreč še poveča vsebnost betakarotena, železa in kalija, ki je naravni diuretik in spodbuja telo k izločanju vode in natrija. A za razliko od svežih marelic, imajo nekoliko višjo energijsko vrednost, pri njihovem uživanju pa moramo biti pazljivi, saj so pogosto obdelane z žveplovim dioksidom (na deklaraciji je pogosto označen z E 220). Ob tem lahko nastanejo snovi, ki pri občutljivih posameznikih povzročijo astmatične napade.

Marelice v vrečki
Priporočjlivo je, da marelice v hladilniku hranimo v plastični vrečki. (Foto: iStockphoto)

Bodimo pozorni pri nakupu

Pri nakupu izberemo nepoškodovane sadeže z gladko, napeto in nežno dlakavo lupino. Ko so marelice enkrat obrane, ne zorijo več, temveč le izgubljajo aromo. Zato se izogibamo nezrelih sadežev, ki so bili prezgodaj obrani, saj tudi kasneje ne dobijo pravega okusa. Sveže marelice moramo čim prej porabiti. Nekaj dni jih lahko hranimo na sobni temperaturi, v hladilniku pa največ do 5 dni. Lahko jih tudi zamrznemo - v tem primeru jih izkoščičimo, shranimo v vrečke in spravimo v zamrzovalnik.

Obrnjena torta z marelicami
Sveže marelice lahko uporabimo za pripravo različnega peciva, pit, kolačev in tort. (Foto: iStockphoto)
Rižev narastek z marelicami
Pri pripravi peciva se odlično obnesejo tudi vložene marelice. (Foto: Profimedia)
Svinjske roladice z žajbljem in marelicami
Sveže ali posušene marelice se tudi odlično ujamejo s svinjino, jagnjetino, perutnino ali divjačino. (Foto: iStockphoto)

Od marmelade do mesnih jedi

Marelice lahko uživamo surove, vložene ali posušene. Sveže sadeže navadno uporabimo za pripravo sadnih solat, sladkih cmokov, različnega peciva, kolačev, pit in tort, ali pa iz njih pripravimo odlično marmelado, sok, smuti ali kompot. Ker pri kuhanju ali pečenju postanejo zelo kisle, jih moramo kar precej sladkati (z navadnim ali rjavim sladkorjem, medom ali sadnimi sirupi). Poleg širokega izbora sladkih jedi, jih lahko uporabimo tudi pri pripravi mesa, saj se več kot odlično ujamejo s perutnino in jagnjetino. Tudi suhe marelice so v kuhinji vsestransko uporabne. Lahko jih dodajamo v različna peciva, sadne kruhke in kolače. So pa tudi ena od pomembnejših sestavin pikantnih jedi s svinjino, raco ali perutnino. Ponujamo vam nekaj okusnih predlogov:
jogurtov kolač s kokosom in marelicami,
skutna pita z marelicami,
dušene marelice s sladoledom,
pečene marelice s sivko,
marelični ledeni jogurt,
svinjski kotleti z marelicami,
čokoladne marelice,
obrnjena torta z marelicami,
rižev narastek z marelicami,
kuskus s kozicami in suhimi marelicami,
marelična pita z mandlji,
puranja prsa s sadnim nadevom,
jogurt z mareličnim kompotom,
preprost marelični kolač,
marelična marmelada,
marelični sorbet,
marelični cmoki,
svinjske ruladice z žajbljem in marelicami,
piščanec v marelični omaki,
napitek iz marelic in matičnega mlečka.