Zgaga
Piknik je odlična ideja za druženje ob dobri hrani in pijači v naravi, a mnogi ga zapuščajo s težkim želodcem ali pekočo bolečino, imenovano zgaga. (Foto: iStock)

Sončni prvomajski dnevi so kot nalašč primerni za piknike, ko lahko uživamo v aktivnostih na prostem in v prijetnem druženju ob slastnih dobrotah z žara, ob katerih si navadno privoščimo tudi kakšen kozarec alkohola več kot sicer. Žal je tako, da se lahko po zaužitju težkih in začinjenih jedi kaj hitro pojavijo težave, kot so napihnjenost, tiščanje v želodcu, zaprtost in zgaga. V zadnjem primeru gre za pekočo bolečino za prsnico in v žlički, ki jo lahko spremlja tudi huda bolečina v predelu želodca, pekoče in oteklo grlo, težave s požiranjem ter kisel ali grenak okus v ustih. Težava nastane zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik, ki je posledica ohlapnosti požiralnikove spodnje mišice zapiralke in povečanega izločanja želodčne kisline.

Svinjski kotleti na žaru
Pojav pekoče bolečine lahko preprečimo ali omilimo tako, da se izogibamo uživanju mastne in močno začinjene hrane. (Foto: Profimedia)

Dobra novica je, da lahko pojav pekoče bolečine preprečimo tako, da spremenimo življenjske navade in smo bolj pozorni na hrano, ki jo uživamo. Nekatera živila namreč povzročijo nastanek zgage tako, da bodisi slabijo delovanje požiralnikove spodnje mišice zapiralke, bodisi zvečujejo izločanje želodčne kisline v želodcu ali pa vlivajo kar na oba dejavnika hkrati. Predvsem se moramo izogibati uživanju mastne hrane, alkohola, kave, gaziranih pijač, čokolade, kislih sadnih sokov, kislega sadja (ananas, pomaranče, limone), kisle zelenjave (paradižnik), pekočih začimb, česna in čebule. Zlato pravilo pri preprečevanju zgage je tudi zmernost pri jedi, pazimo pa tudi na to, da se takoj po obroku uležemo ali sklanjamo, saj to še dodatno povzroči pritisk hrane v želodcu navzgor na mišico zapiralko.

Banane
Jedilnik obogatimo z živili, ki preprečujejo pretirano izločanje želodčne kisline. (Foto: iStock)

Kako si še lahko pomagamo?

► Dobro je, da imamo 3 do 5 manjših obrokov dnevno. To pomeni, da raje jemo 5-krat na dan majhne količine kot dva- ali trikrat velike porcije.
► Hrano uživamo počasi in jo dobro prežvečimo, da se bo lažje prebavila.
► Hrana naj bo primerne temperature, ne premrzla, ne prevzroča in naj ne draži. Jedilnik obogatimo z živili, ki preprečujejo pretirano izločanje želodčne kisline. To so rjavi riž, ovseni kosmiči, ingver, zelena zelenjava in banane.
► Poskrbimo za zadosten vnos vode in/ali nesladkanega čaja. Tako se izognemo tudi dehidraciji in zaprtju.
► Zmanjšamo delež mesa in uživamo čim manj maščobe.
► Opustimo kajenje.
► Ne jemo dve do tri ure pred spanjem in če je potrebno, spimo z dvignjenim vzglavjem.
► Izogibamo se nošenju oblačil, ki so tesna v pasu in trebuhu.

Če se z zgago spopadamo občasno ali na izbiro hrane ne moremo vplivati, si lahko pomagamo tudi s hitro in preizkušeno pomočjo, ki deluje že v pol ure. To je zdravilo, ki ga lahko kupimo v lekarnah bez recepta in vsebuje ranitidin. Ta zavira povečano izločanje želodčne kisline iz celic želodčne sluznice in s tem odstrani vzrok težav, lahko pa tudi pomaga ozdraviti že poškodovano želodčno sluznico. Zdravilo učinkovito omeji samo nastajanje želodčne kisline in tako hitro ter za dalj časa (do 12 ur) prepreči pojav težav. To pomeni, da če zaužijemo tableto do pol ure pred piknikom, bomo brez pekočih težav v želodcu in požiralniku dočakali tudi konec zabave v naravi.