Ko beseda nanese na solato, se bo cezarjeva (recept najdete TUKAJ) skoraj zagotovo znašla pri vrhu seznama naštevanja. Gre namreč za zelo enostavno in okusno jed, ki v vročih poletnih dneh še kako prija. No, ko je govora o izvoru te lahke solate, pa se stvari nekoliko zapletejo. Čeprav so mnogi prepričani, da sta njen izum in poimenovanje nekako povezana z rimskim imperijem, to ne bo držalo. V zgodovini je obstajalo več Cezarjev, ki so trdili, da so prvi pripravili cezarjevo solato, a noben med njimi ni bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja Gaj Julij Cezar. Ta osvežilna jed ima veliko bolj pestro zgodovino in izjemno mednarodno poreklo: prvi naj bi jo namreč pripravil nad francosko kulinariko navdušen Italijan, ki je v mladosti emigriral v Združene države Amerike – in to na mehiških tleh!

Poleg cezarjeve lahko v vročih poletnih dneh pripravite še številne druge solate:
Kumarična solata z jogurtom

Avokadova solata s kumarami
Solata z lignji
Nemška solata
LCHF solata s sirom, panceto in jajcem
Solata z rukolo in paradižnikom
Grška solata
Solata Nicoise
Zelena solata z jajci, čebulo in kumaro
Solata z ananasom in piščancem
Solata z domačim sirom
Poletna solata s kozjim sirom
Solata z lubenico
Šobska solata

Iz Italije v Evropo ter naprej v Ameriko

Bil je hladen 24. februar leta 1896, ko je v majhni vasici ob italijanskem jezeru Maggiore na svet prijokal Caesar Cardini. V družini je bilo vsega skupaj pet otrok: poleg Caesarja še Alessandro, Carlotta, Caudencio in Maria. Medtem ko sta dekleti ostali doma, so bratje zelo zgodaj krenili v svet. Caesar je že od otroštva kazal velik kuharski potencial in se je v najstniških letih že uril pri velikih kuharskih mojstrih po Evropi. Še zlasti mu je bila blizu francoska kuhinja. Med prvo svetovno vojno se je pri 16 letih odločil pobegniti čez Atlantik. Zatočišče je najprej našel v kanadskem Montrealu, od tam pa se je nekaj let pozneje preselil v kalifornijski Sacramento in tam leta 1919 odprl svojo prvo restavracijo Brown's Restaurant, ki pa žal ni živela prav dolgo. Pot ga je nato vodila v San Diego, kjer je bil izpostavljen živahni in hitro razvijajoči se restavracijski kulturi Združenih držav Amerike, zato se je lahko povsem posvetil kulinariki. Odprl in vodil je francosko restavracijo.

cezarjeva solata
Prvotna cezarjeva solata naj bi bila sestavljena iz zelene glavnate solate, jajc, olivnega olja, parmezana, kruha in worcestershirske omake. (Foto: Dreamstime)

Toda ameriški gostinski razcvet je leta 1920 prekinila uvedba osemnajstega amandmaja ameriške ustave oziroma tako imenovana prohibicija - zakonska omejitev, ki je prepovedovala trgovanje in javno uporabo alkoholnih pijač. Takrat je Tijuana, mehiško mesto, ki je le streljaj oddaljeno od ameriškega San Diega, nenadoma postala glavna točka druženja za Američane, predvsem za bogataše in hollywoodsko elito, ki se je hodila tja zabavat, popivat, gledat bikoborbe ter konjske dirke, kockat in obiskovat rdeče četrti. Caesar Cardini je hitro ugotovil, da to mesto ponuja veliko priložnosti tudi v kulinarični industriji, zato se je sredi leta 1920 preselil na mehiško stran ter ostal blizu, a dovolj daleč od prepovedi in omejitev ameriških oblasti. Najprej se je zaposlil pri nekem italijanskem imigrantu, ki je imel v lasti hotel ter bar, nato pa se je lotil samostojnega posla in odprl lastno restavracijo Avenida Revolucion, ki jo je kmalu preimenoval v Caesar's Place.

Je cezarjeva solata nastala na praznik ameriške neodvisnosti?

Brata Alessandro in Caudenico sta kmalu sledila bratu in se preselila na ameriški kontinent, a za razliko od Caesarja sta priložnost takoj našla v Mehiki - v prestolnici Mexico City sta odprla in vodila več barov ter restavracij. Caesar se je medtem zaljubil in se poročil z izvoljenko Camille, v zakonu s katero se jima je leta 1928 rodila hčerka Rosa Maria Cardini. Ob tem je ves čas vestno skrbel za svoj posel. Prav hčerka Rosa je medijem več desetletij pozneje razkrila, kako naj bi njen oče 'izumil' cezarjevo solato. Bilo naj bi 4. julija leta 1924, ko so Američani množično drli v Tijuano, da bi lahko z alkoholom proslavili dan neodvisnosti. Caesarjeva restavracija naj bi zaradi tega pokala po šivih in ko je Cardini ugotovil, da so začele kritično pohajati zaloge sestavin za pripravo jedi, je vedel, da se mora hitro česa domisliti, če ne želi razočarati in izgubiti gostov.

cezarjev solatni preliv
Danes cezarjev preliv ponujajo številne prehrambene korporacije po vsem svetu. (Foto: Profimedia)

Hitro je iz hladilnika in shrambe pobral vse, česar je še imel dovolj za pripravo nove jedi. Toda tega je bilo bolj malo: zelena glavnata solata, jajca, parmezan, olivno olje, kruh in worcestershirska omaka. Ker ni vedel, kako bi se lotil priprave nove jedi, je v trenutku ihte enostavno zmešal vse skupaj v eni skledi – in tako naj bi se rodila cezarjeva solata.  Da bi na videz nepomembni in postranski jedi dodal poseben čar, se jo je odločil dokončati za omizjem, pred gosti, jed pa je bila prvotno zamišljena kot specialiteta, ki se jo mora jesti z rokami (tako imenovan 'finger food'). Ker so bili obiskovalci nad njegovim 'izumom' navdušeni, naj bi jed hitro postala stalna praksa v restavraciji. Posebnega obreda se je v eni izmed svojih kuharskih knjig pozneje spominjala tudi kuharska mojstrica ter televizijska zvezda Julia Child, ki je kot otrok z družino obiskala Cardinijevo restavracijo v Tijuani.

»Moja starša sta, seveda, naročila hišno specialiteto, cezarjevo solato. Pred nami jo je pripravljal sam Caesar, po leseni skledi razložil velike liste solate in želim si, da bi si zapomnila vsak njegov premik, a si nisem. Edina stvar, ki se je živo spomnim, so jajca. Še danes ga vidim, kako je v solato dodal dve jajci in ju umešal med sestavine ter ustvaril kremasto teksturo. Dve jajci v solati? Dve zelo mehko kuhani jajci? In popečene kocke kruha z okusom po česnu ter parmezan? Bila je senzacija med vsemi solatami od vzhodne do zahodne obale in govorilo se je celo o njenem uspehu v Evropi,« je Childova zapisala v knjigi ter dodala, da je bila očarana nad celimi listi solate, ki naj bi jo uživali z rokami, ne s priborom. Zato so bili tudi listi na krožniku razporejeni tako, da so jih gostje zlahka prijeli v roke. Te izjemne solate si nikakor ni mogla izbiti iz spomina, zato je nekaj let pozneje kontaktirala njegovo hčerko Roso in jo prosila za očetov originalni recept.

Je mogoče, da cezarjeve solate ni izumil Cezar?

A to ni edina zgodba o iznajdbi te solate. Obstajajo  namreč številne legende o tem, kdo je v resnici pripravil prvo pravo cezarjevo solato. In Caesar ni bil edini Cardini, ki si je lastil zasluge za to. Mehiška strokovnjakinja za prehrano Diana Kennedy je v eni izmed svojih knjig zapisala, da naj bi se leta 1926 v Tijuano preselili njegov brat Alex in postal poslovni partner v restavraciji. Ker je bil v času prve svetovne vojne vojni pilot, naj bi ga nekega večera tam obiskali prijatelji iz vrst ameriških zračnih sil. Po dolgi noči popivanja in zamujeni policijski uri naj bi se skupina pilotov zbudila v restavraciji, kjer naj bi jim Alex za zajtrk pripravil to, kar danes poznamo pod imenom cezarjeva solata. Prvotnemu receptu, ki je vključeval zeleno glavnato solato, česen, popečen, na kocke narezan kruh, parmezan, mehko kuhano jajce, olivno olje in worcestershirsko omako naj bi dodal sardele, jo dodatno začinil in ponudil gostom. Ko so ga povprašali, kaj jim je pripravil, naj bi dejal, da gre za aviatorsko solato, pripravljeno njim v čast. A v resnici naj bi šlo za pravo cezarjevo solato, ki jo je pozneje tudi ustrezno preimenoval in jo umestil na menije v svojih restavracijah v Mexico Cityju pod imenom »originalna cezarjeva solata Alex Cardini«.

cezarjeva solata
Kdo je v resnici prvi pripravil cezarjevo solato? (Foto: Dreamstime)

A tudi Paul Maggiora, poslovni partner bratov Cardini, je trdil, da je leta 1927 za skupino ameriških letalcev iz San Diega pripravil prvo cezarjevo solato in jo poimenoval 'aviatorska solata', zasluge za izum pa si je lastil celo pomožni kuhar Livio Santini, ki se je v Tijuano iz Italije preselil leta 1924 in je trdil, da je že leta 1925, ko mu je bilo vsega 18 let, kot prvi pripravil cezarjevo solato po skrivnem družinskem receptu njegove matere iz Italije, potem pa naj bi mu ga Caesar odvzel in solato pripravljal kot lastno specialiteto. Ker ni nikakršnih pisnih dokazov, še danes ni povsem jasno, kdo je pravzaprav v resnici prvi pripravil cezarjevo solato. Ameriški avtor George Leonard Herter je v svoji knjigi historičnih receptov zapisal celo, da naj bi cezarjeva solata nastala že okrog leta 1903, pripravil pa jo je Giacomo Junia, italijanski kuharski mojster, ki je delal v mestu Chicago v ameriški zvezni državi Illinois.

Junia naj bi bil glavni kuhar v manjši restavraciji The New York Cafe. »Bil je eden tistih, ki je skrbel za italijansko gurmansko razvajanje Američanov, saj špageti in pica v tistih časih nista bila ravno pogosti jedi na njihovih jedilnikih, niti med italijanskimi priseljenci. V nekaterih virih je napačno navedeno, da so to solato prvič pripravili v mehiški Tijuani v času prohibicije. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Edina stvar, ki so jo izumili v Tijuani, so bile premetene metode, kako privabiti čim večje število turistov. Giacomo Junia je solato poimenoval cezarjeva solata, po Juliju Cezarju, največjem Italijanu vseh časov ... Junia si nikoli ni mislil, da bo solata deležna take priljubljenosti in je bil bolj kot kdor koli drug presenečen nad tem, ko so ljudje začeli prositi zanjo. Številni potujoči kuharji so se naučili, kako jo pripraviti in kmalu je bila na menijih po celotni Severni Ameriki in celo v Evropi,« je Gerter zapisal v svojem delu.

Worcestershirska omaka
Worcestershirska omaka (Foto: Profimedia)

Worcestershirska omaka namesto sardel

Po navedbah Rose Cardini naj prvotna cezarjeva solata (za razliko od aviatorske, ki jo je pripravil Caesarjev brat Alex in jo pozneje promoviral pod imenom cezarjeva) ne bi vsebovala koščkov sardel; rahel okus po ribah naj bi zagotavljala omaka Worcestershire. Njene izvirne sestavine naj bi bile kis sladkega ječmena, melasa, sladkor, sol, sardele, ekstrakt tamarinde, čebula, česen ter začimbe in arome, ki naj bi vključevale klinčke, sojino omako, limono, kumarice in papriko. Nastala naj bi iz fermentirane ribje omake, imenovane garum, ki je bila osnovna sestavina grško-rimske kuhinje in sredozemskega gospodarstva v času rimskega imperija, je zapisano v zgodnjih virih, ki se osredotočajo na četrto in peto stoletje.

Uporaba podobnih fermentiranih omak iz sardel v Evropi sicer sega v 17. stoletje. Blagovna znamka Lea & Perrins je na trg prišla leta 1837 in naj bi bila prva, ki je ponudila Worcestershirsko omako. Izvor recepta te blagovne znamke ni znan. Na embalaži je bilo prvotno navedeno, da izhaja iz omake, ki izhaja »iz recepta pomembnega plemiča v okrožju«. Legenda pravi, da naj bi prvotna mešanica za omako bila tako močna, da so jo označili za neužitno in sod, v katerem so jo pripravljali, enostavno pustili v kleti ter pozabili nanj. Ko so želeli nekaj let pozneje narediti prostor v skladišču, so se kemiki odločili, da ponovno poskusijo vsebino, in ugotovili, da je dolgotrajna fermentacija omako zmehčala in jo naredila bolj okusno. Leta 1838 so tako na trgovske police poslali prve stekleničke worcestershirske omake blagovne znamke Lea & Perrins.

Od solate do preliva

Toda vrnimo se k cezarjevi solati in družini Cardini. Ne glede na različne legende Caesarju še danes pripisujejo največ zaslug za ustvaritev cezarjeve solate, ki je hitro postala pravi hit med hollywoodsko smetano, pozneje pa tudi na širšem območju Amerike. Razmah je doživela še posebej potem, ko je restavracijo preselil v hotel, zgrajen leta 1929 (danes Hotel Caesar's) in so se tja začele zgrinjati množice gostov z vseh vetrov. Caesar Cardini se je leta 1935 z družino vrnil v Los Angeles, še nekaj časa vztrajal v gostinstvu, nato pa se je osredotočil na proizvodnjo in trženje lastnega preliva za cezarjevo solato. Stalne stranke so mu namreč sledile v ZDA in kmalu začele obiskovati njegovo prodajalno s praznimi vinskimi steklenicami, ki jih je polnil s svojim znamenitim prelivom. Leta 1948 je povpraševanje po Cardinijevi slavni omaki pripeljalo do odločitve, da jo bodo ustekleničili. Skupaj s hčerko Roso sta ustanovila podjetje Caesar Cardini Foods, patentirala preliv in zaščitila blagovne znamke 'Cardini's', 'Caesar Cardini's' in 'The Original Caesar Dressing'.

Drugi prelivi, s katerim solati dodamo pravi značaj, so še:
smetanov preliv,
jogurtov preliv,
gorčični preliv,
francoski preliv,
omaka tisočerih otokov,
kremasti solatni preliv z baziliko,
vinaigretska omaka.

V enem izmed intervjujev leta 1952 je Caesar povedal, da solata ni imela velikega slovesa vse do leta 1937, ko je raznim restavracijam po Ameriki recept zanjo priskrbel hollywoodski scenarist družbe Paramount Manny Wolfe. Ali pa je morda postala priljubljena potem, ko so jo začeli na veliko promovirati newyorški uredniki v posebni izdaji revije Waldorf-Astoria okrog leta 1947. Kakor koli že, od tam naj bi se njen sloves razširil tudi v Evropo, za kar naj bi po navedbah avtorja Terryja D. Greenfielda v knjigi 'In Search of Caesar, The Ultimate Caesar Salad Book' poskrbela prav posebna ženska.

»Legenda pravi, da naj bi jo na staro celino pomagala prinesti gospa Wallis Warfield Simpson, ljubica in pozneje soproga valižanskega princa ter pozneje angleškega kralja Edvarda VIII. Gospa Simspon je v dvajsetih letih pogosto obiskovala zabave na območjih San Diega in Tijuane. Govori se, da naj bi prav tam, v hotelu Del Coronado, srečala valižanskega princa. V tistem času naj bi obiskala restavracijo Caesar's Place in postala oboževalka cezarjeve solate ter večkrat zahtevala, da jo je zanjo ob mizi pripravil Caesar sam. Pozneje naj bi to jed predstavila številnim velikim evropskim restavracijam in jim celo pripeljala velike mednarodne mojstre, da bi jo pripravili po željah bodoče windsorske vojvodinje.«

cezarjeva solata
Inovativna različica cezarjeve solate. (Foto: Dreamstime)

Leta 1954 kuharski mojstri mednarodnega združenja Epicures v Parizu cezarjevo solato razglasili za »največji recept petdesetih let, ki izvira iz ameriške celine«. Dve leti pozneje, 3. novembra leta 1956, je Caesar Cardini preminil za posledicami srčnega infarkta. Po njegovi smrti je hčerka Rosa prevzela družbo Caesar Cardini Food Inc., pozneje pa je bila blagovna znamka Cardini's prodana tretji stranki. A še vedno je zelo priljubljena in ponuja več kot ducat različic cezarjevega preliva. Obdržala se je tudi restavracija v Tijuani, kjer naj bi Cardini pripravil svojo prvo solato. Po vrnitvi Caesarja v ZDA naj bi spretno krmarila skozi čase, ko so jo obiskovali premožni veljaki iz sveta znanih ter slavnih, prav tako pa tudi obdobja, ko sta vladala kriminal in nasilje. Leta 2009 so vse bolj propadajočo restavracijo, ki takrat ni bila več v lasti družine Cardini, zaprli. Zatem jo je prevzela lokalna družina Plascencias, jo povsem prenovila in očistila ter leta 2010 ponovno odprla za javnost. »Caesar's je ikona mesta,« je povedal Javier Plascencia, glavni kuhar v tijuanski restavraciji, čigar družina sedaj upravlja z njo. »To je eden redkih primerkov kulturne zgodovine, k ga imamo.«

Potrebne je le dovolj domišljije ...

Cezarjeva solata se je skozi čas spreminjala, razvijala, dopolnjevala. Najprej so ji dodali sardele, pozneje so okus izboljševali z limetinim in/ali limoninim sokom. Še danes je ena izmed najbolj priljubljenih in znanih solat na svetu. Priprava je zelo preprosta, vendar je treba upoštevati ravnovesje vseh sestavin in vrstni red dodajanja. Recept za pripravo cezarjeve solate s piščancem si lahko ogledate TUKAJ! Sodobne kuhinje ponujajo celo vrsto različic solate -  z leti in s širjenjem po svetu je svež limetin sok zamenjal limonin, uporabljene so lahko različne vrste solat (recept za cezarjevo solato z ohrovtom si lahko preberete TUKAJ!), nekateri dodajajo tudi piščanca z žara ali slanino, večina jih izpušča sardele. Recept za MasterChef cezarjevo solato s parmezanovim ocvrtkom najdete TUKAJ

Klasična cezarjeva solata ni le eden največjih zakladov svetovne prehrambene industrije, temveč je recept, ki se je skozi čas spreminjal, dopolnjeval, prilagajal, dekonstruiral in se še danes na novo razvija. Že sam preliv je tako vsestranski in tako bogatega okusa, da se lahko uporablja v številnih drugih različicah jedi, prav tako je uporaben tudi za marinade. Tako solata kot njen preliv torej omogočata nešteto možnosti, zato pustimo domišljiji prosto pot, kot je leta 1924 to storil Caesar Cardini. Improvizirajmo s sestavinami in morda se nam bo posrečilo ustvariti novo jed, o kateri bodo govorile še mnoge generacije zanamcev.

Okusne e-novice

Prijavi se na Okusno.je e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi recepti in kuharskimi nasveti. Zate jih pripravlja uredništvo Okusno.je.

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: Eatthis.com, Kitchenproject.com, Wikipedia, Recipes.howstuffworks.com, BBC, Foodandwine.com, Keithdilauro.com, bottiglialv.com, Theculturetrip.com, Todayifoundout.com, Gamberorosso.it