Dopustovanje povprečne slovenske družine v devetdesetih letih je bilo videti približno takole: že dan prej sta starša avtomobil napolnila s potovalkami oblačil ter vrečami hrane, saj je bilo treba zaradi prihrankov čim več stvari nesti s seboj. Ponoči ali navsezgodaj zjutraj se je družina odpravila proti morju, običajno na hrvaško obalo. Sledila sta teden ali dva namakanja v morju, poležavanja na soncu in hitro pripravljenih obrokov, pogosto predpripravljenih doma, pred potovanjem. Edina 'pregreha', ki si jo je družina privoščila na dopustovanju, je bil sladoled. Morda sadna kupa. Oziroma še raje banana split (recept TUKAJ), ki je od vsega sadja vseboval samo banane, te pa so šle v slast prav vsem – tako otrokom, kot odraslim.

Banane
Banane izvirajo iz jugovzhodne Azije, od koder so jih portugalski osvajalci prinesli v Evropo. (Foto: iStock)

Banane naj bi bile stare že več kot 10 tisoč let

Prav bananam se (poleg sladoleda) imamo torej zahvaliti za desert, ki nas bo vedno spominjal na otroštvo, mladost, dopustovanje. Gre za enega najbolj razširjenih in široko dostopnih tropskih sadežev na svetu, ki naj bi jih na Papui Novi Gvineji glede na arheološka najdišča gojili že med 8.000 in 5.000 leti pred našim štetjem. To pomeni, da je njihov divji samorastni prednik obstajal že prej – po poročanju poznavalcev naj bi imel velika in trda semena, ki so se pozneje z gojitvenimi nasadi počasi zmanjševala in jih je danes mogoče opaziti samo v obliki majhnih črnih pikic, ki potekajo vzdolž sredine sadeža. Zanimivo je, da naj bi kljub azijskemu izvoru beseda banana (banaana) pravzaprav izvirala iz afriškega jezika Wolof, ki ga govorijo v Senegalu, Mavretaniji i Gambiji. Pot v Evropo je ta sadež našel konec 15. stoletja, ko so jih k nam iz Azije prinesli portugalski kolonialisti, ki so poskrbeli tudi, da se je njegovo ime preko portugalščine in španščine preneslo v angleščino.

Od tod (ali pa neposredno iz Azije) so banane našle pot na ameriška tla. Najprej so se uveljavile na jugu, kjer je bila ugodna klima za zasaditev plantaž, od tam pa so z razvojem infrastrukture, parnih ladij in železniškega prometa do leta 1900 dopotovale tudi v bolj severne kraje. Čeprav so bile nove in eksotične, so jih ljudje hitro sprejeli. Prevažali so jih namreč z ladjami in vlaki – oboje je bilo v tistem času še precej počasno in ko so pošiljko dostavili v želeni kraj, jo je bilo treba hitro prodati, saj so banane gnile in bi sicer ostali brez vsakršnega zaslužka. Zato so jih prodajali po zelo ugodnih cenah, ki je bila poleg sladkastega okusa verjetno tudi glavni razlog za priljubljenost. Posledično so jih začele v svojo ponudbo množično umeščati slaščičarne, kavarne, restavracije in celo lekarne.

Takratne lekarne so imele namreč del prodajalne namenjene tudi osvežitvi strank in so bile opremljene z avtomati za brezalkoholne gazirane pijače ter sladolede, ponujali pa so tudi mlečne napitke, sadne solate in sladoledne kupe. Za slednje naj bi se imeli Američani v prvi vrsti zahvaliti Chesterju Plattu, farmacevtu iz univerzitetnega mesta Ithaca v ameriški zvezni državi New York, ki je po navedbah avtorja številnih knjig o sladolednih desertih Michaela Turbacka leta 1892 kot prvi sladoled prelil z nekaj češnjevega sirupa in na vrh postavil ikonično kandirano češnjo. Polivanje sirupa po sladoledu naj sicer takrat ne bi bila več povsem nova pogruntavščina, saj naj bi po Turbackovih besedah že Thomas Jefferson po njem polival javorjev sirup, a češnja na vrhu in ime sta bila nova. Platt je sladoledno kupo s prelivom in češnjo namreč poimenoval po nedelji (Sunday), saj je bil to dan, ko je desert izumil, a so predstavniki cerkve menili, da je z delom na nedeljo žalil boga, zato je nekoliko spremenil črkovanje in nastal je 'Sundae', kar v današnjem prevodu pomeni sladoledna kupa.

Banana split je rezultat posebnega izziva

Sladoledna osvežitev je postala priljubljena zlasti med študenti, zato so kmalu vse prodajalne sladoleda začele ponujati tudi najrazličnejše sladoledne kupe, imenovane Sundae. Med prodajalci se je leta 1904 znašel tudi David 'Doc' Strickler, sicer 23-letni študent farmacije na univerzi v Pittsburghu, ki je delal kot vajenec v lekarni Tassell's v mestu Latrobe v Pensilvaniji. Namesto uvajanja v svet zdravniških receptov ter zdravil ga je lastnik večinoma porabil za pripravljanje zmrznjenih sladic in strežbo pijače ter napitkov v zadnjem delu lekarne. A mladenič se ni pritoževal, saj je bilo to delo, kot je povedal v enem izmed poznejših intervjujev, »odlična priložnost za spoznavanje deklet«. V bližini se je namreč nahajal kolidž Saint Vincent in mladina se je z veseljem prišla osvežit z gaziranimi napitki ter s sladkimi deserti.

banana split
Prvi banana split naj bi pripravil 23-letni študent farmacije na univerzi v Pittsburghu David 'Doc' Strickler v lekarni, v kateri je delal kot vajenec. (Foto: Shutterstock)

Kot pravi zgodba, naj bi ena izmed strank Sticklerja nekega dne izzvala, da zanjo naredi nekaj povsem »drugačnega«, novega. Med vsemi sestavinami, ki jih je imel pri roki, je bila poleg sladoleda še banana, takrat še razmeroma nov uvozni artikel na ameriški sadni sceni. Znašel se je po svoje, po dolgem razpolovil banano, jo položil na okrogel krožnik in vmes naložil tri kepice sladoleda: vanilijinega, čokoladnega in jagodnega. Na vse skupaj naj bi dodal marshmallow oziroma slezove penice in rezine ananasa ter mlete oreščke. Preko je prelil čokoladni preliv, vse skupaj okrasil s stepeno smetano, na vrh pa za piko na i položil še kandirano češnjo ter s tem dopolnil izjemen videz novega deserta, ki ga je (kako priročno) poimenoval kar banana split, kar v prevodu pomeni razpolovljena banana.

Stranka naj bi bila nad inovativnim desertom navdušena, kmalu naj bi za banana split izvedeli tudi študenti z bližnjega kolidža in se z veseljem hodili sladkat s sicer kar trikrat dražjo sladico od navadne sladoledne kupe, ki pa je bila tudi dvakrat višja – in veliko bolj okusna. Da bi izpopolnil videz deserta, je David okrogle krožnike v naslednjih tednih zamenjal s podolgovatimi skledicami v obliki čolničkov, ki so jih izdelovali v bližnji steklarni Westmoreland Glas Co. Čokoladnemu naj bi dodal še jagodni in ananasov preliv ter tako izboljšal okus deserta. »Očeta sem rad opazoval, ko je delal banana split in v njem je bilo resnično veliko sladoleda,« se je pred časom spominjal njegov sin William Strickler, ki še danes živi v mestu Latrobe. »Imeli smo pet miz v ozadju lekarne in spomnim se, da so fantje radi pripeljali dekleta na banana split.«

Borba domnevnih izumiteljev

Strickler sicer ni ostal edini, ki je blestel v pripravi te izjemno osvežilne sladice. V naslednjih letih so mnogi nadgrajevali njegovo inovacijo, predvsem slaščičarji v Bostonu in Wilmingtonu, ter si celo lastili zasluge za ustvarjenje tega deserta. V Bostonu naj bi banana split izumili leta 1905 na posebni konvenciji sladoleda. Na njej naj bi Stinson Thomas kot prvi pripravil banana split, ki pa naj bi vseboval le dve kepici vanilijevega sladoleda, dva različna preliva, češnji pa naj bi na vrhu družbo delala še polovica breskve. V več desetletij trajajočem boju z mestom Latrobe je Boston navsezadnje popustil in se prenehal ponašati z nazivom zibelke banana splita.

banana split
Kandirana češnja naj bi bila pika na i vsakega pravega banana splita. (Foto: Shutterstock)

Si pa zasluge za nastanek banana splita še danes lastijo prebivalci Wilmingtona v zvezni državi Ohio, ki pravijo, da je prvi pravi banana split v bistvu nastal pri njih leta 1907. Takrat naj bi lastnik kavarne 'The Cafe' Ernest R. Hazard na hladen zimski dan, ko posel ni ravno cvetel, svoje zaposlene postavil pred izziv, da ustvarijo novo sladico, s katero naj bi v kavarno privabili zlasti mladino in študente z bližnjih študentskih kampusov. Ker ga nobena kreacija zaposlenih ni navdušila, se je sam lotil dela, razrezal banano, med njeni polovici položil tri kepice sladoleda, ki pa naj prvotno ne bi bile natančno definirane glede okusa, jih okrasil s čokoladnim prelivom, jagodnim džemom in koščki ananasa, mletimi oreščki, stepeno smetano in kandirano češnjo. Novonastalo kreacijo je najprej ponudil svojemu bratrancu Cliftonu Hazardu, ki je bil nad njo navdušen. Ko ga je vprašal, kako jo bo poimenoval, mu je odvrnil, da je pred njim banana split.

S tem ni samo ustvaril novega deserta in navdušil na stotine mladih, ki so začeli z veseljem hoditi v njegovo kavarno, temveč je poskrbel tudi za vsakoletni dobro obiskani festival banana splita, ki še danes vsako leto junija poteka v Wilmingtonu, njemu v čast. V okviru dogodka se odvija tudi tekmovanje v pripravljanju inovativnih banana splitov s pestro ponudbo sirupov in prelivov. Zanimiv je podatek, da v lokalni slaščičarni vsako leto za potrebe tega festivala pripravijo kar 700 galonov vanilijinega, čokoladnega in jagodnega sladoleda. A vse zahteve po avtorstvu iz Wilmingtona so bile zavrnjene, saj so vsi pisni in ustni viri jasno kazali na to, da je banana split ustvaril mladi Strickler.

Izumitelj je ostal farmacevt

Iz mesteca Latrobe se je priljubljenost osvežilnega deserta selila proti zahodu in ko je dosegla Atlantic City, takrat izjemno priljubljeno ameriško počitniško letovišče, se je o banana splitu začelo govoriti po vseh Združenih državah, pa tudi preko njihovih meja. Poleg tega je za širjenje priljubljenosti sladice zaslužen tudi Charles Rudolph Walgreen, ki je v času nastanka banana splita upravljal verigo lekarn na širšem območju Chicaga ter novo sladico uvrstil na meni okrepčilnih kotičkov prodajaln. Izkazala se je za sila privlačno, privabljala je mnoge kupce, ki bi sicer zdravila z zdravniških receptov lahko prevzeli tudi v kakšni drugi lekarni v soseščini. V naslednjih letih je banana split še nekoliko izpopolnil, tako da naj bi na koncu za originalnega obveljal prav njegov recept iz leta 1909, ki je poleg treh kepic sladoleda (vanilijinega, čokoladnega ter jagodnega) in treh prelivov (čokoladnega, jagodnega in karamelnega) vseboval še mlete oreščke, sesekljano sadje, stepeno smetano in kandirano češnjo na vrhu. Naš recept za izvrsten banana split pa si lahko preberete TUKAJ!

banana split
Pravi banana split je sestavljen iz na pol prerezane banane, kepice čokoladnega, vanilijinega in jagodnega sladoleda, slastnega preliva (ali prelivov) in stepene smetane. (Foto: Shutterstock)

A zasluge za izum so na koncu vendarle pripadle mlademu Davidu Strickerju, ki pa se s svojo kreacijo nikoli ni bahal. Edinokrat, ko se je v javnosti predstavil kot njen avtor, je bilo leta 1959, ko je pisal na za televizijsko oddajo I've Got a Secret (v prevodu: Imam skrivnost) in povedal svojo plat zgodbe o nastanku. Čeprav je z banana splitom dokazal, da ima talent za kreiranje slaščic, je Stricker ostal predan svoji prvotni profesiji. Postal je cenjen farmacevt in optometrist, pozneje celo odkupil lekarno, v kateri je ustvaril banana split, jo poimenoval Stickler's Pharmacy ter si v njej uredil lastno prodajalno z zdravili.

Leta 2004, sto let po izumu, je nacionalno združenje trgovcev sladoleda na drobno NICRA mesto Latrobe tudi uradno razglasilo za rojstno mesto banana splita, od takrat pa vsako leto priredijo festival te slaščice, ki je medtem z lahkoto pridobila svetovno slavo. Praznovanje, imenovano 'The Great American Banana Split Celebration' poteka konec avgusta, na njem pa poleg slavnega deserta ne manjka hrane, pijače ter zabave in animacije tako za otroke kot za odrasle. Sicer za priljubljenost deserta v mestu skrbijo skozi vse leto: lokalni poslovnež Joseph 'Ice Cream Joe' Greubel banana split že več let promovira kot lokalno hišno specialiteto v ducatu svojih restavracij Valley Dairy na širšem območju Pensilvanije.

Sicer pa ni ostalo samo pri osvežilnem desertu. Leta 1952 je luč sveta ugledala tudi pita banana split, ki jo je na velikem nacionalnem tekmovanju sestavljanja receptov in peke v Pillsburyju pripravila takrat komaj 16-letna Janet Winquest iz mesta Holdrege v ameriški zvezni državi Nebraska. Za svoj inovativni recept je prejela takratnih 3 tisoč ameriških dolarjev nagrade ter ameriškemu kulinaričnemu prostoru dodala še eno v nizu sladic iz priljubljenih banan.
Naj vam izdamo še nekaj okusnih bananinih receptov
Bananin sladoled
Kolumbov piščanec
Bananin čips
Bananine palačinke z borovnicami
Medene banane v čolničku
Polpeti iz piščanca in banane
Banane s karamelno omako
Umešana jajca z banano
Čokoladne banane
Ocvrte banane s kokosovim sladoledom
Torta iz treh vrst mleka z banano in smetano
Ovsena kaša z banano
Pečene nadevane banane
Bananin kruh

Banane imajo kopico pozitivnih učinkov na zdravje in telo

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi svetovna populacija pohrustala več kot 100 milijard banan letno, s čimer se ta sadež uvršča med najbolj priljubljene prehrambene kulture na globalni ravni. Največje pridelovalke banan so Indija, Kitajska, Filipini, Uganda, Ekvador, Kolumbija in Kostarika, na evropskih tleh pa jih pridelujejo v Španiji (zlasti na Kanarskih otokih), na portugalski Madeiri, v južni Italiji ter Grčiji. Čeprav mnogi menijo, da rastejo na bananinih palmah, temu ni tako. Našli jih bomo na bananovcu, drevesu podobnem zelišču, ki lahko v višino zraste tudi do 15 metrov. Rastejo v šopih, ki običajno sestavljajo med 50 in 150 sadežev. Obstaja skoraj tisoč različnih vrst banan; najbolj razširjene so zagotovo rumene, ki jih je mogoče kupiti tudi na naših trgovskih policah, a verjeli ali ne, obstajajo še rdeče, vijolične in celo škrobne banane.

Banane
Čeprav so banane zelo sladek sadež, imajo dejansko nizek glikemični indeks, zato jih lahko uživajo tudi tisti, ki jih skrbi povišan krvni sladkor. (Foto: iStock)

Ta sladek sadež predstavlja pomemben vir vlaknin, je odličen vir vitamina B6 in kalija, zato je koristen za preprečevanje nastanka visokega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni. Banane so bogate tudi z beljakovinami, fosforjem, vitaminom A, železom, vitaminom C, manganom, magnezijem in drugimi vitamini B-kompleksa. Večinoma so sestavljene iz ogljikovih hidratov; pri zrelih naj bi kar polovico sadeža sestavljal sladkor, pri zelenih pa škrob in rezistentni škrob, ki sodi med prehranske vlaknine – te upočasnjujejo prehod hrane iz želodca v tanko črevo, s tem pa tudi dvig sladkorja v krvi ter občutek ponovne lakote. A čeprav so banane zelo sladek sadež, imajo dejansko nizek glikemični indeks, zato jih lahko uživajo tudi tisti, ki jih skrbi povišan krvni sladkor.

Banane bi morali uživati, da bi izboljšali kakovost svojega spanca. So namreč odličen vir melatonina, hormona, ki poskrbi, da se dobro naspimo. Poleg tega vsebujejo še pomembna antioksidanta dopamin in katehin, ki prispevata k zdravju srca in ožilja, ter aminokislino triptofan, naravni relaksant, ki pomaga v boju proti nespečnosti in je osnova za nastanek hormona sreče seratonina. Ta rumeni sadež je torej lahko odlična malica, s katero enostavno poskrbimo za boljše zdravje in počutje, če pa mu v vročih poletnih dneh dodamo še malo sladoleda, stepene smetane in preliva, pa hitro in enostavno ustvarimo osvežilni banana split, nad katerim bodo zagotovo navdušeni prav vsi!

Okusne e-novice

Prijavi se na Okusno.je e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi recepti in kuharskimi nasveti. Zate jih pripravlja uredništvo Okusno.je.

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: Food52.com, Americanprofile.com, Pabook.libraries.psu.edu, Vueweekly.com, Fastcompany.com, Npr.org, Ohiomagazine.com, Atlasobscura.com, Pabook.libraries.psu.edu, Wikipedia, Prehrana.si