Ko se ob uživanju čokoladnih dobrot, brezskrbno naslonjeni v domačem naslonjaču, umirimo in pomislimo, od kod bi lahko prihajala ta prečudovita sladka razvada, nam misli odtavajo čez Atlantski ocean na južni del ameriške celine. Ravno tam, v osrčju ekvatorialne Srednje Amerike, so Maji že stoletja nazaj uživali čokolado, ki so jo pripravljali v  napitku xocotlatl.
Dandanes je čokolada množično razširjena po vsem svetu, uporabljamo pa jo tudi kot dišavo in jo znamo mojstrsko oblikovati v različne oblike in iz nje pripravljati številne dobrote, kot so na primer trufli, torte, piškoti, omake in še marsikaj.

Kakavov plod
Plod kakavovca pred obdelavo. (Foto: iStockphoto)

Osnovna sestavina za pripravo čokolade so kakavova zrna, ki se nahajajo v plodu kakavovca, ki je sprva rastel zgolj na tropskih predelih Južne Amerike. Iz cvetov kakavovca se razvijejo podolgovati, majhni žogi za rugby podobni plodovi. Kakavovec obrodi dvakrat letno, a največ med 20 in 30 plodov. Medtem ko plod zori, spreminja barvo iz zelene v raznorazne barve. Od rumene pa do vijoličaste. V samem plodu je od 30 do 40 zrn, ki jih obdaja bledo rožnata skoraj bela pulpa. Zrna in pulpo fermentirajo, posušijo na soncu in nato „čokoladna“ zrna razpošljejo po svetu v nadaljno predelavo.
Da je čokolada postala razširjena po vsem svetu, pa gre zasluga Krištofu Kolumbu, ki je med odkrivanjem ameriške celine odkril tudi kakavovec in njegove plodove in jih okoli leta 1502 pripeljal v Španijo.  

Kako čokolado pridelujejo?

Kakavova zrna
(Foto: Reuters)

Ker je danes proizvodnja in tudi poraba čokolade tako množična, postopek pridelave čokolade ne poteka zgolj v eni tovarni. Najprej v eni tovarni predelajo kakavova zrna v kakavovo maso, kakavovo maslo in kakavov prah. Izdelke zapakirajo in pošljejo v drugo tovarno, v kateri izdelajo raznovrstne čokolade.

Kakavova masa je osnovna sestavina za vse oblike čokolad. Preden pa čokolada pride do nas, jo kar nekajkrat predelajo in obogatijo z različnimi dodatki. Ta postopek se imenuje konširanje. Konširanje traja dva ali več dni. V tem času kakavovi masi dodajo kakavovo maslo, sladkor in druge dodatke, da na koncu ustreza želeni sestavi. Vse skupaj nato prelijejo v ohlajevalnik, ki poskrbi, da je tekočina prave temperature in je primerna za vlivanje v modele. Modelčki napolnjeni s čokolado nato potujejo po tresočem se traku, saj na ta način iz čokoladne zmesi odstranijo vse morebitne mehurčke. Ko se čokolada strdi, jo zvrnejo iz modelčkov in zavijejo v embalažo.

Kakšne vrste čokolad poznamo?

temna čokolada
Okus čokolade lahko spreminjamo z raznimi dodatki. (Foto: Reuters)

– Mlečne čokolade in smetanove čokolade vsebujejo razmeroma malo kakavove mase in čistega kakavovega prahu. Vsebujejo pa kar nekaj sladkorjev in drugih arom, zaradi česar so nežne in sladke.
Polgrenke in grenke čokolade imajo izrazit okus po kakavu. Polgrenke čokolade vsebujejo do 50 odstotkov suhe kakavove mase, grenke čokolade pa celo do 99 odstotkov.
Bela čokolada ne vsebuje kakava. Vsebuje pa vsaj 20 odstotkov kakavovega masla, veliko sladkorja, mleko v prahu in različne arome (predvsem vanilijo).
Čokoladna kuvertura vsebuje veliko kakavovega masla in se zaradi tega lahko hitro raztopi in gladko teče.

Uporaba čokolade
Iz čokolade lahko naredimo marsikaj. Pa naj bodo to torte, piškoti, manjše čokoladice, biskviti, praline ... ali pa jo uporabimo kot masko za pomlajevanje kože. Ponujamo vam nekaj praktičnih receptov za uporabo čokolade:

Čokoladni mousse
Rahel čokoladni mousse. (Foto: iStockphoto)

Domača čokolada
Čokoladni marcipan
Brownies
Jagode in čokolada
Ledena čokolada
Prešernove fige
Čokoladna pita s smetano
Čokoladna krema ganache
Čokoladni trufli
Čokoladni mousse
Sacher torta
Mole omaka
Nutellina torta
Še več receptov za pripravo čokoladnih pregreh, lahko najdete tukaj.

Dobre strani čokolade

Znano je, da poleg užitka, ki nam ga nudi uživanje čokolade, temna čokolada v zmernih količinah pripomore tudi k uravnavanju pretoka krvi in kisika po našem telesu. Blagodejno vpliva na delovanje srca. Poleg tega nam uživanje čokolade tudi pospeši delovanje možganov, zaradi česar nam pomaga pri učenju in razmišljanju. Je tudi odlično pomirjevalo kadar se učimo ali smo pod velikim stresom. Slovi kot naravni afrodiziak in nam daje občutek sreče in ugodja. Deluje tudi kot antidepresiv in nam preganja dolgčas.