Potrebnega je kar nekaj truda in več poskusov, da naredite popolno torto Pavlovo. Je zelo krhka in se lahko hitro zlomi, če je prehitro izpostavljena hladnemu zraku. Velja za priljubljen božični desert v državah južne poloble, kjer novoletne počitnice preživljajo v poletni vročini. Še posebej so nad njo navdušeni v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer se že več desetletij prerekajo o tem, kdo jo je pripravil prvi. Kdo ima prav in kdo ne? Na koncu to v bistvu niti ni pomembno. Torta Pavlova je pomemben del nacionalne kuhinje tako Avstalije, kot tudi Nove Zelandije, Anna Pavlova, po kateri je sladica dobila ime, pa je nesporno ena najbolj slavnih in vplivnih baletnih plesalk svojega časa.

torta Pavlova
Krhka in elegantna torta Pavlova je sestavljena iz podlage, narejene iz sladkanega posušenega snega beljakov, prelita s smetano in obložena s svežim sadjem. (Foto: Profimedia)

Kdo je bila Anna Pavlova?

Anna (Matvejevna) Pavlova se je rodila 12. februarja leta 1881 v majhni vasici Ligovo v bližini Sankt Peterburga, kjer so poletja preživljali gledališki umetniki in umetniški boemci, aristokrati ter bogati uradniki. Anna je bila nezakonski otrok, odraščala je skupaj z materjo Lubov Fedorovno, ki je bila perica in naj bi imela glede na poročila iz leta 1894 v Sankt Petergubugu lastno pralnico.

In Annin oče? Balerina je v svojih spominih zapisala, da je njen oče umrl, ko je imela dve leti. Nekateri trdijo, da je bila ob Anninem rojstvu njena mama služkinja v hiši bogatega Žida, s katerim naj bi zanosila. Ta se ju je znebil in svoji hčerki nikoli ni nudil materialne podpore. Mama naj bi se pozneje poročila z Matvejem Pavlovičem Pavlovom, ki naj bi Anno posvojil in vzel za svojo. Pred nedavnim pa so se pojavili dokazi, da naj bi bil njen domnevni oče Šabetaj Šamaš, pripadnik judovske ločine, ki naj bi izhajal iz glasbene družine in po prihodu v Sankt Peterburg leta 1880 odprl lastno pralnico, kjer naj bi srečal Annino mamo. Anna naj bi bila rojena v Evpatoriji na polotoku Krim kot Anna Matvejevna, Šabetaj pa naj bi se pozneje v Sankt Peterburgu poročil z drugo žensko in si ustvaril družino.

Ne glede na to, ali je bil Annin oče židovski bankir ali krimski karait, dejstvo je, da s hčerko nikoli ni razvil pristnega odnosa. A nekaj dobrega naj bi ji vendarle zapustil: njene južne korenine naj bi ključno vplivale na njen edinstven videz balerine: tako barva las, kot španski profil obraza in njen temperament. V vlogah v predstavah Don Kihot, La Bajadera, Faraonova hči in Amarillo, je bila Anna videti neverjetno naravna, orientalske melodje in plese je odplesala, kot da bi bili del njenega genskega zapisa.

torta Pavlova
Torto Pavlovo je navdihnila ena najboljših baletnih plesalk vseh časov Anna Pavlova. (Foto: Profimedia)

Vztrajnost se je izplačala

Anna Pavlova se je prve avdicije za študij baleta udeležila pri vsega devetih letih, a so jo na Imperial Ballet School zavrnili. Toda dekle ni izgubilo volje ter poguma. Pridno je treniralo in naslednje leto ponovno poskusilo ter v drugo uspešno prestalo sprejemni izpit. Njeni treningi so bila poseben izziv. Imela je tanke gležnje in obokane noge, kar je oteževalo izvedbe klasičnega baleta. Bila je visokorasla, s preklastimi okončinami, kar je bila velika težava v času, ko so se velike baletne skupine navduševale nad drobcenimi balerinami.

A nje to ni pretirano vznemirjalo. Svoje življenje je v celoti posvetila baletu in plačevala celo dodatne ure, dokler pri 18. letih ni doživela svojega uradnega prvenca na velikem odru in navdušila. Vso njeno trdo delo je bilo poplačano. Blestela je z edinstvenim slogom, ki je bil daleč stran od strogih pravil večine akademskih balerin. Ljudje po vsem svetu so jo oboževali zaradi njene drznosti in krhkosti, značilnosti, ki so bile takrat med njenimi vrstnicami prava redkost. Anna je leta 1911 ustanovila svojo lastno baletno skupino in se z njo kot prva balerina na svetu odpravila na kar dvajset let trajajočo turnejo po vseh kontinentih zemeljske oble.

V okviru te turneje je leta 1926 obiskala tudi Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer je povsem navdušila. Kot so zapisali novozelandski mediji Anna »ne pleše, temveč lebdi, kot da bi imela krila«. Prav od tu naj bi izviral navdih za zračno in lahko sladico, poimenovano po njej. Več desetletij je trajal konflikt med Avstralijo in Novo Zelandijo glede zgodovine torte Pavlove. Medtem, ko so nekateri domnevali, da je bila ustvarjena na Novi Zelandiji, je postala znana tudi kot priljubljena avstralska sladica. Obe državi sta trdili, da sta iznašli to sladico in jo še vedno označujeta za nacionalno jed.

So jo prvi pripravili Avstralci ali Novozelandci?

Kot je v biografiji o Anni Pavlovi zapisal Keith Money, naj bi med Anninim gostovanjem na Novi Zelandiji kuharski mojster v hotelu v Wellingtonu ustvaril sladico zanjo. Hotelskega chefa naj bi navdihnil plesalkin tutu (kratko baletno krilce), ki je bil posut z zelenimi svilenimi vrtnicami. To sliko se je odločil upodobiti v sladici za svetovno znano umetnico. Temeljno obliko tutuja je dobil s pomočjo snega iz beljakov, medtem ko je lahkotost mrežastega krila ponazoril s stepeno smetano. Da bi dosegel učinek zelenih vrtnic, je podjetni kuharski mojster po vrhu sladice položil rezine kivija, ki je bil takrat znan kot kitajska kosmulja. In tako naj bi se v novozelandski različici zgodovine rodila torta Pavlova, čeprav je bil prvi recept zanjo na Novi Zelandiji zapisan in objavljen šele leta 1929. Še prej naj bi leta 1926 avstalska pisateljica Emily Futter v svoji kuharski knjigi objavila recept posušenega snega iz beljakov s sadnim nadevom. Čeprav ni uporabila imena Pavlova, je bil recept sila podoben. In prav zaradi tega Novozelandci trdijo, da je recept za torto Pavlova nastal na njihovih tleh.

Toda Avstalci se s tem nikakor ne strinjajo. Kot navajajo, si Novozelandci lahko lastijo zasluge za ime, a sladico naj bi ustvarili na avstralskih tleh. Prvi recept za Pavlovo naj bi bil v deželi kengurujev objavljen že leta 1926 v neki podeželski reviji, čeprav naj bi veleval osnovo iz želeja, ne jajčnih beljakov. Njihov prvi objavljeni recept za torto Pavlovo, kot jo poznamo danes, pa izhaja iz leta 1935. Glede na navedbe kuharskega mojstra Herberta (Berta) Sachseja iz hotela Esplanade v avstralskem Perthu, je bila sladica prvič ponujena kot prigrizek k hotelskemu popoldanskemu čaju. Ker sta belina in rahlost snega iz beljakov spominjala na bel kostum, v katerem je Anna Pavlova med obiskom Avstralije v predstavi upodobila laboda v Labodjem jezeru, naj bi se odločili, da jo poimenujejo po njej.

torta Pavlova
Čeprav Avstralci trdijo, da so iznašli torto Pavlovo, pa raziskave kažejo, da temu ni tako. (Foto: Profimedia)

Je torta nastala še preden se je Anna Pavlova sploh rodila?

Toda čeprav se je glede na znane vire recept za jagodno torto, ki močno spominja na Pavlovo, prvič pojavil v Aucklandu že leta 1911 in tri tedne pozneje v Oamaru, pa naj v osnovi ne bi šlo niti za novozelandsko, niti za avstralsko sladico. Kot sta v svoji raziskavi ugotovila avstralska kulinarična raziskovalka Annabelle Utrecht in novozelandski zgodovinar, kulturni kritik ter novinar dr. Andrew Paul Wood, naj bi torta Pavlova namreč izvirala iz severne poloble. Raziskovalca sta dve leti tudi po 18 ur na dan pregledovala več kot 20 tisoč časopisov in 10 tisoč kuharskih knjig. Med svojim raziskovanjem sta našla več kot 150 receptov za torte na osnovi beljakovega snega, ki so videti podobno kot Pavlova in so bili objavljeni preden je balerina sploh stopila na avstralska in novozelandska tla. Njune ugotovitve kažejo celo, da naj bi bila sladica veliko starejša in naj bi bila ustvarjena še preden se je balerina sploh rodila.

Po njunih ugotovitvah sodeč naj bi torta Pavlova prepotovala cel svet. Raziskave namigujejo, da bi se vse skupaj lahko začelo s kremasto, sadno torto iz jajčnih beljakov po imenu Spanische Windtorte (torta španski vetrc). Ta sladica naj bi bila že v 18. stoletju izjemno priljubljena med avstrijskimi Habsburžani, Nemci pa naj bi jo istega časa spoznali kot Schaum Torte (torta iz pene). Recept naj bi nato z nemškimi priseljenci odpotoval na ameriška tla in se naselil na srednjem Zahodu, kjer naj bi doživel nekaj posodobitev. Ko so okrog leta 1800 izumili ročno metlico za stepanje, je recept čez noč postal izjemno priljubljen, saj je bilo torto nenadoma zelo enostavno narediti. 

Razsikovalca sta v ameriških kuharskih knjigah iz tistega obdobja našli na stotine različic torte, ki je bila na las podobna Pavlovi. Anna Pavlova je bila v tem času plesna senzacija po celotni Ameriki, v Evropi in Veliki Britaniji. Strokovnjaki verjamejo, da je jagodna torta Pavlova nastala njej v poklon in bila po njej tudi poimenovana – še preden so v Avstraliji in na Novi Zelandiji sploh slišali zanjo.  Domnevajo, da je recept odpotoval na južno poloblo na hrbtni strani škatel koruznega škroba. Priprava Pavlove je po takratni recepturi namreč zahtevala uporabo koruznega škroba, ki so ga okrog leta 1910 začeli iz Amerike izvažati v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Raziskovalci tako trdijo, da so Novozelandci ali Avstralci torti morda res nadeli ime Pavlova in jo skozi stoletja ohranjali pri življenju, a prav gotovo naj ne bi izvirala od tam.

Največja torta Pavlova na svetu

Si pa Novozelandci vsekakor lastijo poseben dosežek, ko gre za torto Pavlovo. Te Papa, novozelandski nacionalni muzej v Wellingtonu je februarja leta 1999 praznoval svoj prvi rojstni dan in v ta namen so pripravili največjo torto Pavlovo na svetu, dolgo kar 45 metrov, ki so jo poimenovali 'Pavzilla'. Ta rekord so marca leta 2005 porušili študentje na inštitutu za tehnologijo v Hewke's Bay na Novi Zelandiji. Pripravili so 'Pavkong', katere premer je meril kar 64 metrov. Avgusta leta 2010 je kuharski mojster Aaron Campbell v katedrali v Christchurchu pripravil različico torte Pavlova, ki je predstavljala 50 kvadratnih metrov igrišča za rugby, na sredo pa postavil pokal Bledisloe. S prodajo te torte je zbiral denar za dobrodelno ustanovo All Blacks

Krhka in elegantna torta Pavlova je sestavljena iz podlage, narejene iz sladkanega posušenega snega beljakov, prelita s smetano in obložena s svežim sadjem. V Avstraliji ji pravijo tudi sveža sadna pita z beljakovo skorjico. Danes poznamo na tisoče različic torte Pavlove – tako za različnimi oblikami osnov kot z različnimi vrstami nadeva oziroma sadnega dela. Med najbolj priljubljenimi so:
♦ Torta Pavlova z jagodami
♦ Torta Pavlova s češnjami in čokolado
♦ Torta Pavlova z bananami in karamelno omako
♦ Torta Pavlova s čokolado
♦ Mini Pavlova s poširano hruško
♦ Mini Pavlova

V bistvu je zelo malo sestavin, ki jih ne morete dati na torto Pavlovo. A kot v večini primerov v kuhinji tudi v tem velja, da je manj več in se splača držati načela enostavno in sezonsko. Recept za pripravo popolne torte Pavlove najdete TUKAJ!

torta Pavlova
Hrustljava od zunaj, kremasta od znotraj – torto Pavlovo obožujejo ljudje po vsem svetu. (Foto: Profimedia)

Plesu je ostala zvesta do konca

Anna Pavlova je ostala do konca življenja predana svojemu delu in je po hudi pljučnici zavrnila operacijo, ki bi ji lahko rešila življenje, potem, ko ji je bilo rečeno, da po prestanem posegu nikoli več ne bo mogla plesati. Le nekaj tednov zatem je preminila, stara komaj 49 let. Njene zadnje besede so bile »Pripravi moj kostum laboda«. 

Prav tako kot slavna sladica, ki nosi ime po njej, je tudi Annina zgodba nežna, edinstvena in polna edinstvene lepote, ki zlahka pade pod težo prevelikega ter premočnega pritiska. A kot je Anna z veliko mero potrpljenja in vaje postala najboljša na svetu, lahko vsakdo z nekaj treninga postane mojster v pripravi te sladice.