Beseda mukbang ali meokbang je skovanka, sestavljena iz korejskih besed 'meokneun' (jesti) in 'bangsong' (predvajati). In mukbang predstavlja točno to: snemanje in predvajanje posameznikov, ki se bašejo s hrano. Trend izvira iz Južne Koreje, kjer je leta 2009 na tisoče ljudi sedelo pred ekrani in na video platformi AfreecaTV gledalo vlogerje, ki so poimenovani 'broadcast junkiji', oziroma krajše BJ, kako dobesedno požirajo cele pladnje hrane. V enem obroku so zaužili vse: od pice do ocvrte hrane, rezancev, sušija in še česa.

Prvotno so mukbang posnetke predvajali v premorih med posameznimi videoigricami na spletu. Lokalni uporabniki so bili nad videnim navdušeni in nažiranje s hrano je kmalu postal spletni hit družbene platforme AfreecaTV, ki velja za neke vrste korejsko različico nam bolj poznanega YouTuba. Priljubljenost trenda je naraščala iz dneva v dan, mukbangi pa so se (predvsem ob pomoči svetovnega spleta in družbenih omrežij) naglo razširili po vsem svetu. Če je bila na začetku vsa pozornost usmerjena samo na sliko, so 'broadcast junkiji', ki se jih je zaradi druženja ob hrani prijelo tudi ime gostitelji, sčasoma spletni kameri dodali še kakovosten mikrofon in začeli tudi glasovno komunicirati z gledalci.

Bajni zaslužki

Se sprašujete, zakaj bi kdo na silo jedel več kilogramov hrane in se pri tem snemal? Predvsem zaradi slave in finančne dobrobiti. Sliši se prav neverjetno, a veliko teh, ki se pred kamero prenažirajo s hrano, služi na tisoče dolarjev za vsak video, ki ga objavijo – bodisi z donacijami gledalcev in naročnikov kanala ali s plačanim partnerstvom oglaševalskih omrežij. Leta 2014 je Reuters poročal, da kar 3.500 Korejk in Korejcev v živo predvaja posnetke svojega nažiranja s hrano.

Znana mukbangerka Kim Hyo Jin je na račun tega lahko pustila redno službo in se posvetila samo 'nažiranju'. S tem naj bi na mesec zaslužila tudi do deset tisoč dolarjev (dobrih 8,5 tisoč evrov). Podobne zneske naj bi v Južni Koreji služili tudi BJ The Diva, BJ Fitness Fairy, BJ Hyo-Jjang, BJ Patoo in Yang Soobin. Priljubljeni mukbang kanali na YouTube vključujejo SAS-ASMR, Nikocado Avocado, Bloveslife in Steph Pappas. Gostiteljem večine izmed teh kanalov snemanje mukbang videov omogoča udobno in razkošno življenje.

Iz Azije v Ameriko

Potem ko je dodobra osvojil Korejce in Azijce nasploh, si je mukbang počasi a vztrajno začel utirati pot v svet. Nekaj let po prvem objavljenem posnetku na korejskem video družbenem omrežju, je trend dosegel Združene države Amerike, video posnetki pa so našli pot na YouTube. Danes ima denimo najbolj priljubljen južnokorejski BJ oziroma gostitelj mukbangov Banzz več kot pol milijarde ogledov na posameznih videoposnetkih in kar 2,4 milijona naročnikov. Da, prav ste prebrali: ima pol milijarde ogledov na YouTubu.

Ko se je na platformi YouTube pojavil posnetek skupine fantov, ki gledajo korejske kolege, so okoli leta 2015 mukbange začeli snemati tudi Američani. A njihovi posnetki se v osnovi precej razlikujejo od originalnih korejskih. Medtem ko so Korejci med prehranjevanjem večinoma tiho (edini glasovi, ki jih oddajajo, so cmokanje, mljaskanje in glasno žvečenje), se Američani veselo pogovarjajo z virtualnimi gledalci; Korejci mukbange na spletu večinoma predvajajo v živo, Američani jih pripravijo vnaprej in po potrebi tudi skrajšajo, da se gledalci ne bi dolgočasili.

Virtualno druženje ob hrani

A zakaj ljudi sploh tako zelo vleče k gledanju posnetkov prehranjevanja? Song Dong-min, študent, ki že več kot pet let dnevno spremlja mukbang posnetke, pravi, da jih je sprva gledal zaradi velikih porcij hrane, ki se je med dieto sam ni smel dotakniti. To mu je, kot pravi, potešilo lakoto in ga pomirilo. Ko pa je končal dieto, preprosto ni več mogel prenehati gledati prenažiranja. »Ti ljudje resnično jedo z užitkom in res uživam, ko jih gledam pri tem.«

Mukbangerka Hyo-jjang pravi, da je ena izmed najboljših stvari pri mukbangu ta, da gostitelji dejansko komunicirajo z gledalci. »Seveda je pomemben tudi prihodek. A najbolj me še vedno motivira to, da ljudje želijo biti z mano, medtem ko jem, in se pogovarjati prek kamere,« je dejala. Priznava, da mukbang ne more biti doživljenjska služba, a upa, da bo s snemanjem samoprehranjevanja lahko nadaljevala še vsaj nekaj let in da se je gledalci ne bodo naveličali. Preden je začela s tem delom, je bila prevajalka, a si sedaj tega ne želi več početi.

Strokovnjaki sicer pravijo, da se skrivnost uspeha mukbangov skriva v dejstvu, da se na tak način ljudje ponovno začenjajo družiti ob hrani. Pri Korejcih je namreč hrana že od nekdaj sinonim za druženje. Ljubitelji mukbangov pravijo, da se počutijo vpete v veliko družbeno mrežo. Čeprav so stotine kilometrov narazen, so del edinstvene skupine, do katere dostopajo iz udobja domačega kavča prek družbenih omrežij. Mukbang ponovno vzpostavlja kritično točko družbenega življenja, ki je pri mnogih pozabljena: uživanje v hrani v družbi bodisi prijateljev, družine, sosedov ali kogar koli, ki sedi ob vas za jedilno mizo. Gre namreč za vse bolj pozabljen občutek imeti družbo med prehranjevanjem. In ker v tej državi vse več ljudi živi samih (po zadnjih raziskavah več kot 26 odstotkov, kar je kar 11 odstotkov več kot leta 2000), mukbang ni imel večjih težav pri osvajanju ljudi.

Korejska beseda za 'družino' je 'shik-gu', kar pomeni tudi 'ljudje, ki jedo skupaj'. To je samo še dodaten dokaz, kako veliko težo ima skupinsko prehranjevanje v tej kulturi. Za Korejce deljenje hrane pomeni povezovanje z drugimi. Zato v sodobni dobi, ko tradicija vse bolj izginja, gledanje drugih, kako se prehranjujejo in pogovarjanje z njimi prek zaslona, morda predstavlja majhen vir tolažbe in udobja.

Kaj pa zdravje?

Čeprav bi ob ogledu vse nezdrave hrane, ki jo naenkrat vase pospravi mukbanger, upravičeno lahko rekli, da je to vse prej kot zdravo, pa Korejke in Korejci, ki se preživljajo s tem, nimajo nikakršnih težav: ne z debelostjo ne z boleznimi. Temu naj bi bilo tako predvsem zaradi dejstva, ker naj bi imeli poseben sistem priprav na mugbank, prav tako naj bi se po obilnem obroku nekaj ur postili, da se vse zaužito res dobro prebavi. Ob vsem naštetem naj bi bil pomemben faktor tudi zadostno pitje vode in pa splošno zelo zdrav življenjski slog.

Med Američani pa trend prenažiranja z (nezdravo) hrano samo še povečuje tveganje že tako zaskrbljujoče prekomerne prehranjenosti, povečanega števila sladkorne bolezni tipa 2 ter bolezni srca in ožilja. Poleg tega rezultati raziskav kažejo, da v povprečju ljudje potrebujemo 21 dni, da oblikujemo neko navado. Če torej konstantno uživamo velike količine hrane, je na mestu vprašanje, ali lahko to dolgoročno vodi v slabe prehranjevane navade. Glamuriziranje velikih porcij hrane ne samo da promovira velike obroke, temveč povečuje tudi vnos slabših prehranskih vrednosti v telo.

Mukbangerji so po drugi strani prepričani, da njihovi posnetki prehranjevanja lahko pomagajo ljudem, ki imajo motnje hranjena. Tisti, ki so izgubili apetit, ga lahko ponovno najdejo med gledanjem mastenja z enormnimi količnami hrane ter ponovno vzljubijo hrano. Pomagalo naj bi tudi tistim, ki so na dieti, saj naj bi jim dajalo občutek sitosti. Čutili naj bi, da nekdo na zaslonu jé za njih. Vas zanima, ali to res deluje? Poglejte si nekaj mukbangov, ki smo jih pripeli članku in nam v komentarju sporočite, kakšen učinek je imelo prenažiranje na vas.

Preberite še:
Osnova korejske kuhinje je ena najbolj zdravih jedi na svetu
Bo ta nenavadna jed postala novi kulinarični hit?