Divje slive so v Aziji rasle že pred 2000 leti. Pravijo, da so prav slive prvo sadno drevje, ki smo ga ljudje udomačili – gojili so jih že v antičnem svetu! Tudi pri nas je sliva že od nekdaj zelo razširjena sadna vrsta, ki včasih nikakor ni smela manjkati v domačem sadovnjaku. Ker je zelo nezahtevna in samoplodna rastlina, je razširjena tudi danes.

Slive v košari
Čeprav so slive zelo zdrave, je pri uživanju potrebna zmernost, saj lahko v črevesju zelo hitro pride do vrenja! (Foto: iStockphoto)

Zdrav in hranljiv sadež
Dolgo časa so za zdravilno šteli le smolo slivovih dreves. Danes je vse drugače, saj so prehranski strokovnjaki ugotovili, da so tudi plodovi izredno hranljivi in tudi zdravilni. Med vsemi sadeži imajo prav slive največ antioksidantov in so zelo bogate z vitamini (vitamin C in vitamini B skupine) in minerali (železo, kalcij, kalij in fosfor). Slive so tudi odličen pospeševalec presnove ogljikovih hidratov, odlično vežejo presežek maščob in delujejo odvajalno. Zato so tudi odlično shujševalno sredstvo.

Slivov kompot
Za pripravo kompota so najbolj primerni zreli, rahlo kiselkasti plodovi. (Foto: iStockphoto)

Pesta izbira!
Nobeno koščičasto sadje ni tako raznoliko, kot so slive. Obstaja namreč več kot 2000 različnih vrst, ki zorijo od poletja do jeseni. Plodovi so lahko veliki in okrogli ali majhni in ovalni. Barve sadežev segajo vse od rumene do vijoličasto modre. Meso je oranžno ali rumeno, po okusu pa je lahko sladko ali rahlo kiselkasto. Sladke sadeže uporabljamo kot namizno sadje, za kuhanje, vlaganje in peko pa so bolj primerni sadeži rahlo kiselkastega okusa. Priljubljena vrsta sladko-kislega okusa so domače češplje, ki dozorijo šele septembra. Včasih so pravili, da vesten gospodinjec iz njih skuha imeniten češpljevec (kompot), gospodinja pa še imenitnejši češpljevec (žganje). Slednj je zelo podoben slivovki, vendar je bolj aromatičen in zato tudi bolj cenjen.

Slive
Dlje, ko slive visijo na drevesu, bolj so sladke in polne hranil. (Foto: Thinkstock)

Najboljši so zreli sadeži!
Vsem sortam sliv je skupno, da so najboljše, ko so dobro zrele. Zrele sadeže varuje belkast poprh, ki ga moramo pred uživanjem odstraniti, zato jih umijemo v topli vodi. Slive, ki jih kupimo v trgovini, navadno vsebujejo manj sladkorja, saj so bile obrane še nedozorele. Pri nakupu vedno pazimo, da izberemo čvrste sadeže, katerih meso se ob rahlem pritisku nekoliko udre. Lupina mora biti gladka in enakomerno obarvana. Če jo želimo odstraniti, si lahko pomagamo tako, da slive za 20 do 30 sekund kuhamo v vreli vodi in nato dobro ohladimo v ledeno mrzli vodi. Tako bomo lupino odstranili brez večji težav.

Slivova pita iz kvašenega testa
Poskrbite, da sezona sliv ne mine brez slivove pite iz kvašenega testa. (Foto: iStockphoto)

Pestra uporaba v kuhinji
Jedi lahko pripravljamo iz svežih, vloženih, zamrznjenih ali suhih sliv. Če bomo slive zamrznili, je najbolje, da jih pred zamrzovanjem očistimo, razpolovimo in izkoščičimo.
Uporaba sliv v kuhinji je zelo vsestranska. Sveže sadeže uporabljamo za pripravo kompota, marmelade, pit, kolačev, cmokov in podobnega peciva. Suhi sadeži pa se odlično obnesejo v kombinaciji z mesom. Ponujamo vam nekaj odličnih predlogov:
slivov kompot,
slivovi cmoki iz skutnega testa,
češpljevi cmoki iz krompirjevega testa,
jesenski zavitek,
preprost slivov kolač,
pecivo s slivami in maslenimi drobtinami,
slivova pita,
slivova pita iz kvašenega testa,
slivov drobljenec,
suhe slive v slanini,
svinjska pečenka s suhimi slivami.

Katera je vaša najljubša slivova jed? Pošljite nam RECEPT ali pa se nam pridružite na naši Facebook strani in z nami delite svoje mnenje, nasvete in recepte. To lahko storite s klikom na