Leta 1799 smo v slovenščini dobili prvo kuharsko knjigo, ki jo je Valentin Vodnik prevedel iz nemščine, leta 1868 pa je izšla prva Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila, ki jo je sestavila Magdalena Pleiweisova. V poldrugem stoletju od takrat se je število receptov in izbira živil močno povečala, pri pripravi jedi si pomagamo s številnimi pripomočki, za svoje smo vzeli recepte iz sosednjih uveljavljenih narodnih kuhinj (italijanske, avstrijske, madžarske in hrvaške) in s celega sveta. Razvili so se različni prehranjevalni načini, od vegetarijanstva do presnojedstva. Kljub temu pa ob vprašanju, katere jedi so najbolj značilne za slovensko kuhinjo, najprej pomislimo na enostavne in preproste kmečke jedi. Jedi, ki so jih na kmetih včasih pripravljali ob velikih praznikih, so tudi danes sinonim za razkošje in domačnost.

Orehova potica iz polnovredne moke
Orehova potica (Foto: iStockphoto)


Med najbolj znane slovenske jedi
zagotovo sodijo potica, žganci in pogače (špehovka, ocvirkovka). Meso je bilo včasih na mizi le ob praznikih. Goveja juha, svinjska pečenka, pražen krompir in zelena solata so tudi danes sinonim za pravo slovensko nedeljsko kosilo.

Slovenska kuhinja je prav tako raznolika, kot so raznolike njene pokrajine. Med slovenskimi jedmi najdemo bogato raznovrstnost: od prefinjenih jedi, ki so jih pripravljali za nekdanje graščake, dobrot slovenske meščanske kuhinje, do krepke hrane iz slovenske kmečke kuhinje in jedi, ki so odsevale življenje posameznih skupin ljudi in so bile značilne n.pr. za idrijske rudarje, savinjske splavarje, drvarje itd.

Vsako slovensko pokrajino lahko prepoznamo po značilnih jedeh: za Pomurje so značilne juhe, mocnate jedi in jedi iz testa, od zelenjave zelje, repa, fižol, krompir in buče, bograč golaž iz svinjskega, govejega in divjačinskega mesa z vinom in prekmurska gibanica – v več plasteh pečeno testo z različnimi nadevi.

Domača goveja juha
Domača goveja juha (Foto: iStockphoto)



Štajerci imajo zelo radi juhe: znamenita je štajerska kisla juha, poleg te pa še številne druge iz kokošjega in govejega mesa in celo vinska juha. Slavna je pečena martinova gos, konjiški lonec z govejim repom, flosarski golaž in savinjski flosarski zrezek. Zgornja Savinjska dolina je znana po žlinkrofih, narejenih iz testa za rezance, v katere je zavit mesni nadev. Radi imajo zelje, iz katerega pripravljajo pečeno štajersko zelje, zeljne štruklje in zeljno potico. Posebna poslastica so pehtranovi štruklji.

Koroška je znana po posebnem načinu, na katerega kuhajo žgance: suho moko najprej prepražijo, nato jo zalivajo s slanim kropom in postopoma dodajo maščobo. Znani so tudi koroški kuhani štruklji z ajdovim nadevom in koroški mavžlji (iz mesa svinjske glave, prepraženega kruha, ajdove kaše in številnih zacimb; zmes zavijejo v svinjsko mrežico in spečejo).


Na Gorenjskem
sta doma govedoreja in planšarstvo. Znamenita sta bohinjski sir – ementaler in smrdeči sir mohant, potem gorenjska orehova potica, šara (enolončnica iz koštrunovih okončin in zelenjave) ter gorenjska prata (zmesi iz zrezanega mesa svinjske glave in na kocke narezanega kruha dodajo začmbe in jajca in spečejo zavito v svinjski mrežici).

Slani skutni štruklji z drobnjakom
Slani skutni štruklji z drobnjakom (Foto: iStockphoto)


Tudi na Dolenjskem in v Posavju imajo radi štruklje. Na sploh so štruklji med Slovenci zelo priljubljeni, saj jih znamo pripravljati na vec kot 70 načinov. Znani so tudi žlikrofi, ki jih pripravljajo z različnimi nadevi in omakami, belokranjski jančki in odojki na ražnju, gos ali puran, nadevana s kostanjem, mesne pletenice, prosenice (prekajene klobase, polnjene s svinjsko drobovino in mesom s kašo), tovorna potica, polnjena s kislim zeljem in bizeljska ajdova potica, nadevana s skuto, pregreto smetano in orehi.

Posebnost notranjske kuhinje so krompirjevi žganci, ki jih pripravljajo iz krompirja in pšenicne ali ječmenove moke in enolončnice: ričet, fižol s slanino in bloška trojka, ki so skuhane v glineni posodi v kmečki peči. Notranjci štruklje s smetano spečejo, ščuke pa posušijo v dimu (po mlinarsko). Znameniti so notranjski želodec, pljučne in jetrne klobase. Med žlikrofi so najbolj znani idrijski, ki imajo nadev iz krompirja, ocvirkov, drobtin in drobnjaka.

Polenta z gobami
Polenta z gobami (Foto: iStockphoto)


Primorci si namesto juh raje privoščijo pašto, na različne nacine pripravljene testenine. Radi imajo joto, ki je nastala iz močnikov (zakuhana različna zelenjava ali sadje, predvsem pa kislo zelje in repa). Polenta je stara jed, ki so jo nekdaj poznali le na Primorskem in na Krasu in je nadomeščala kruh.